Posvet o začetkih državljanske vojne na Slovenskem
Slovenija
Študijski center za narodno spravo je pripravil posvet z naslovom Vojna in revolucija, Slovenija 1941-1943 z namenom spregovoriti o začetkih državljanske vojne in revolucije na Slovenskem. Kot je povedala direktorica centra Andreja Valič Zver, so se ti procesi med seboj prepletali, zato so jih želeli s posvetom razčistiti v krogu strokovnjakov.
Valič Zverova je v svojem referatu o orisu vojne in revolucije na slovenskih tleh v tem obdobju povedala, da so slovensko politično podobo po okupaciji poleg različnih okupacijskih režimov zaznamovala predvojna strankarska razpotja. Istega leta so bile z namenom delovanja proti okupatorju ustanovljene podtalne organizacije, je poudarila Valič Zverova.
Na pobudo komunistov je bila 26. aprila 1941 ustanovljena organizacija imenovana Protiimperialistična fronta uperjena proti zahodnim demokracijam. V to fronto se je vključilo več kot 20 skupin. Po juniju '41 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto (OF).
Pripravljenosti na sodelovanje med različnimi skupinami je bilo po njenih besedah vse manj. Slovenske politične stranke so OF očitale pobijanje civilnega prebivalstva in prisvajanje osvobodilnega boja zaradi teženj po prevzemu oblasti.
Valič Zverova je izpostavila, da so se množile pobude za ustanavljanje enot za boj proti komunizmu. Državljanska vojna na ozemlju ljubljanske pokrajine se je nato razplamtela. Komunisti so se zaradi teženj po izvedbi revolucije odločili za podreditev ostalih političnih skupin v OF. Dolomitska izjava leta '43 pa je komunistični partiji zagotavljala vodilno vlogo v OF in je komunistom omogočila prevzem enopartijske totalitarne oblasti po vojni, je svoj oris sklenila Valič Zverova.
Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar pa je spregovorila o sklepih vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1941. Kot je povedala, so bili to temelji graditve nove oblasti po vojni. Ob tem je izpostavila odlok o zaščiti slovenskega naroda in sklep o monopolizaciji upora in vključevanju partizanskih enot.
Plenum je po njenih besedah sprejel sklep, da se preimenuje v Slovenski narodni osvobodilni odbor, ki je edini predstavljal in vodil slovenski narod. Ob tem se je govornica vprašala, kdo je OF pooblastil, da govori ali deluje v imenu naroda. Partija si je po njenih besedah prizadevala, da bi v OF strnila čim več ljudi. Naklonjenost do OF pa ni pomenila naklonjenost partiji, saj se ljudje niso zavedali, da partija prevladuje v OF, je poudarila.
Drugi dokument - zaščitni odlok pa je, kot je izpostavila, uvajal strog disciplinski in kazenski sitem, ki je bil temelj revolucionarnega sodstva. Za komuniste je bila to formalna osnova za teroriziranje in ubijanje državljanov, kateri se niso podvrgli sklepom OF. Ta odlok je tudi predvideval tajna sodišča, ni pa opredelil, kako naj naj bi delovala, je še dejala Griesser Pečarjeva.
