Na vzhodu Ukrajine se nasilje nadaljuje

Svet | 24.02.2015, 13:31 Andrej Šinko

Nasilje na vzhodu Ukrajine, se kljub mirovnemu dogovoru, nadaljuje. Separatisti naj bi okrog mesta Mariupol kopičili sile in napadali ukrajinske varnostne sile. Oblasti v Kijevu pa zato zavračajo umik težkega orožja, kar predvideva dogovor. V Parizu naj bi se zato danes sešli zunanji ministri Rusije, Francije, Nemčije in Ukrajine. Govorili naj bi predvsem o umiku težkega orožja in dostopu opazovalcev Ovse-ja na območja na vzhodu Ukrajine.

Dogovor, ki so ga 12. februarja v Minsku dosegli ukrajinski, ruski in francoski predsednik ter nemška kanclerka, predvideva, da naj bi na območju 15. februarja začelo veljati premirje, 48 ur po tem pa naj bi se začel še umik težkega orožja, a tako ukrajinska vojska kot separatisti vztrajajo na svojih položajih. Ruski predsednik Vladimir Putin več kot teden dni po dogovoru iz Minska sicer še vidi možnosti za normalizacijo razmer na vzhodu Ukrajine. „Najhuje je podpihovati spor med Rusijo in Ukrajino, ga podžigati. Če bo dogovor iz Minska realiziran, se bo stanje počasi normaliziralo. Evropa je za to zainteresiran toliko, kot Rusija. Nihče ne potrebuje konflikta na obrobju Evrope, zlasti ne oboroženega spopada,“ pojasnjuje.

Predstavnik proruskih separatistov Eudard Basurin je poudaril, da bodo vojaško tehniko v skladu z dogovorom o premirju umaknili 50 kilometrov od fronte črte v regijah Doneck in Lugansk. Ob tem pa dodal, da naj bi bil to enostranski ukrep, saj so oblasti v Kijevu včeraj umik orožja zavrnile. Tamkajšnja vlada vztraja, da bo začela z umikom, ko bo vsaj 24 ur vladalo popolno premierje. Predstavniki ukrajinskih varnostnih sil sicer poudarjajo, da se število napadov zmanjšuje, kljub temu pa so bili od nedelje napadeni vsaj 27-krat. Prav tako pa navajajo, da naj bi Rusija proti Mariupolu poslala 20 tankov. Z zavzetjem omenjenega mesta bi sicer separatistom uspelo odstraniti zadnjo oviro pri oblikovanju kopenskega koridorja pod njihovim nadzorom, ki bi povezoval Rusijo s Krimom.

Na dogajanje se je odzval tudi vodja Grko-katoliške Cerkve v Ukrajini Sviatoslav Shevchuk. Povedal je: „Ukrajina je pod agresijo in zasedbo sosednje države, zato smo žrtve in pričakujemo, da bo krščanski svet stopil na našo stran.“ Po poročanju Radia Vatikan, je Papeža Frančiška povabil tudi na obisk in si zaželel: „Naše upanje je, da bo njegov glas, glas močne moralne avtoritete, pomagal. Kaj bo to prineslo ne vem … Morebiti pa lahko sveti sedež oziroma evropski diplomati posredujejo predloge za rešitev. Za nas je sicer pomembno to, da se je sveti oče postavil v bran vsem, ki so izpostavljeni nasilju v Ukrajini.“ Ob tem je Shevchuk dodal še, da je Ruska pravoslavna Cerkev postala močno propagandno orožje v rokah oblasti.

Rusija grozi z ustavitvijo dobave plina

Medtem naj bi energetski velikan Gazprom sporočil, da Ukrajina ni pravočasno vnaprej plačala plina za prihodnje obdobje. Zato so zagrozili s prekinitvijo dobave, do česar bi lahko prišlo v dveh dneh. To pa predstavlja resno tveganje tudi za tranzit plina v Evropo, pojasnjuje izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller. Ob tem ukrajinski državni koncern Naftogaz ruskim partnerjem očita, da niso dobavili vseh naročenih količin plina.