Propadel še en poskus dogovora o pomoči Grčiji
Svet | 17.02.2015, 11:01 Andrej Šinko
Finančni ministri držav v območju evra niso uspeli doseči dogovora o nadaljnji finančni pomoči Grčiji. Osemnajst članic še naprej vztraja, naj Grčija zaprosi za podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar pa v Atenah še vedno zavračajo. Grški finančni minister Janis Varufakis kljub temu verjame v častni dogovor do petka.
Evroskupina je pripravljena nadaljevati pogovore le, če Grčija zaprosi za podaljšanje sedanjega programa pomoči, pravi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. „Pripravljeni smo sodelovati z Grki. Najboljša rešitev je podaljšanje programa. Grčija mora seveda dokazati, da misli resno, potem pa se bomo lahko dogovorili o prilagoditvah in spremembah programa. To se nam zdi najboljša rešitev,“ še pojasnjuje. V tem primeru naj bi bil v petek še en izredni sestanek. Grška vlada pa bi imela možnost, da v sklopu programa, nadomesti nekatere ukrepe, ob zavezah, da tega ne bo počela enostransko in da bo spoštovala finančne obveznosti. Omenjeno je bilo zapisano tudi v pripravljeni izjavi, ki naj bi jo podpisala grška vlada. Vendar pa slednja takšen dogovor zavrača že vseskozi.
Grški finančni minister Janis Varufakissicer sicer meni, da bodo v prihodnjih 48 urah dosegli častni dogovor, ki bo terapevtski za Grčijo in dober za Evropo. „Evropa se težko sooča z dejstvom, da je zdaj v Grčiji nova vlada, ki se upira programu pomoči, ki je v veljavi že pet let. Ta program je v očeh številnih ljudi neuspešen, razen pri tistih, ki se imajo interes pretvarjati, da je uspešen. Naša težava je prepričati naše partnerje, da mora Evropa zmanjšati svoje izgube pri programu pomoči, ki ne deluje,“ še dodaja. Nova grška vlada, ki je volivcem obljubila konec bolečega zategovanja pasu, želi zmehčati pogoje za finančno pomoč, ki jo država potrebuje, saj ji sicer grozi bankrot, a posojilodajalci vztrajajo, da ne bo finančnih injekcij brez stroge terapije.
Dijsselbloem je sicer po srečanju pojasnil, da če Grčija do petka ne bo zaprosila za podaljšanje programa, lahko to stori kadarkoli pozneje, vendar ga bodo takrat spremljali strogi pogoji. V tem primeru denar, ki je še na voljo v sklopu obstoječega programa, ostane v rokah posojilodajalcev. Gre za 1,8 milijarde evrov zadnje tranše, 1,9 milijarde evrov obresti od grških obveznic v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
