Novi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg
V ospredju varnostne konference Ukrajina
Svet Petra Stopar
V bavarski prestolnici se bo začela tradicionalna, že 51. Münchenska varnostna konferenca, ki bo letos potekala v znamenju ukrajinske krize in obujanju hladne vojne med Zahodom in Rusijo. Konference se bodo udeležili številni svetovni voditelji, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
Letošnja konferenca, ki bo potekala do nedelje, bo posvečena razpadu mednarodne varnostne ureditve sredi ukrajinske krize in poslabšanja odnosov med Evropo in Rusijo, naraščajoče grožnje islamističnih skrajnežev na Bližnjem vzhodu in v sredozemskem prostoru. Govora bo tudi o dramatičnem položaju beguncev povsod po svetu.
Konferenca je običajno magnet za številne voditelje držav in druge pomembne osebnosti. Letos so udeležbo že napovedali nemška kanclerka Angela Merkel, ameriški podpredsednik Joseph Biden, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ter številni drugi. Po napovedih se bo konference skupno udeležilo 20 predsednikov držav oziroma vlad ter 60 zunanjih in obrambnih ministrov. „To so zelo kritični časi za varnost v Evropi in po svetu. V Ukrajini se nasilje stopnjuje, kriza se poglablja. Rusija še naprej ignorira mednarodna pravila in še vedno podpira separatiste z naprednim orožjem, urjenjem in silami. V Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu se širi skrajno nasilje, ki podžiga terorizem v naših državah,“ je ob zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju v četrtek povedal Stoltenberg.
V Münchnu naj bi govorili predvsem o spodbujanju mirnega reševanja sporov, saj se problemi razvijajo hitreje kot njihove rešitve, so napovedali v Pahorjevem uradu. V tem smislu bo pomembna razprava, kaj lahko stori Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pri reševanju konfliktov v Evropi. Po napovedih se bodo posvetili zamrznjenim konfliktom v Evropi oziroma varnostnim vprašanjem na območjih, kjer se pojavljajo težnje po neodvisnosti - od Pridnestrske republike do gruzijskih separatističnih republik Abhazije in Južne Osetije ter Gorskega Karabaha, ki si ga lastita Azerbajdžan in Armenija. Pahor namerava vzpodbuditi tudi razpravo o Zahodnem Balkanu, kjer so se konflikti iz faze konfrontacije vendarle premaknili v fazo sodelovanja, a je napredek še vedno precej krhek.
