Pregled domačih dogodkov od 13. do 20. februarja 2015

Slovenija | 21.02.2015, 19:00 Petra Stopar

S pepelnično sredo se je v Katoliški Cerkvi začel postni čas, katerega glavni namen ni v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. In kaj je še zaznamovalo Slovenijo v zadnjem tednu?

Spremembe družinske zakonodaje dvigujejo prah

Na sprejemanje zakonodaje, katere cilj je razvrednotenje zakonske zveze moža in žene in njeno izenačenje z istospolnimi partnerskimi zvezami, se je v minulem tednu posebej odzvala civilna družba, ki brani pravice otrok in vrednoto družine.

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v četrtek v Ljubljani pripravila posvet o predlogu napovedanih sprememb zakona. Poslanci Državnega zbora bodo namreč predvidoma že v začetku naslednjega meseca glasovali o redefiniciji zakonske zveze, ki naj ne bi bila več skupnost moža in žene, ampak le skupnost dveh oseb. Ta zakon na dolgi rok omogoča posvojitve otrok tudi v istospolne skupnosti.

Ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta to dogajanje zelo žalosti: »Najprej sem žalosten zato, ker se je treba za to sploh boriti. To je katastrofa duha. To je katastrofa tiste osnovne človeške drže in zaradi tega sem žalosten. Ker pa vem, da je to manjšina – močna, glasna, ampak manjšina – sem po drugi strani vesel, ker vem, da je zelo veliko ljudi, ki ohranjajo temeljne vrednote, za katere človek ostaja človek in kot takšen nedotakljiv, otrok ostaja dar in nikoli pravica nikogar, in tega sem pa vesel. Iskreno vesel.«

Za pravice otrok in ohranitev sedanje vrednote družine se bo odslej zavzemala novo ustanovljena koalicija Za otroke gre, ki jo bosta vodila Metka Zevnik in Aleš Primc. »Starši smo, ne samo po naravi, tudi po zakonu, najbolj odgovorni za vzgojo in razvoj naših otrok. Če te odgovornosti ne izvajamo dobro, nam otroke lahko celo vzamejo. Zdaj pa se želi mamo in očeta prikazovati kot tista dva, ki sploh nista dobra za vzgojo otrok. Dragi naši zakonodajalci, lepo vas prosimo, bodite skladni sami s seboj,« je dejal Primc.

Ker je vprašanje družinske zakonodaje družbeno-politično vprašanje, naj še dodamo, da je omenjeno sporno novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v parlamentarni postopek vložila Združena levica. V predlogu novele zakona ne beremo več, da zakon skleneta moški in ženska, ampak samo dve osebi. Mnogi so presenečeni nad tem, da se po skrajšanem postopku uvaja tako korenita sprememba. Redefinicijo je namreč javnost zavrnila že na referendumu leta 2012. Tokrat pa se ob močni podpori znotraj koalicije zakonu obeta podpora.

Komentarju na to problematiko se ni mogel izogniti prvak SDS. »SDS zagovarja spoštovanje človekovih pravic tudi, ko gre za istospolne osebe, in smo proti preganjanju teh oseb, ki je prisotno npr. v nekaterih državah, kot je Rusija … Vendar pa otrok ni človekova pravica. Otrok je nekdo, ki ima sam človekove pravice. In pravica do posvojitve otroka ni človekova pravice. S tem je treba zelo jasno postaviti mejo, ko gre za zavajanja, ki jih velikokrat slišimo. Apeliram na vse, da smo pozorni v prihodnjih dneh, ko se bo skušalo mimo javnosti, kar je svojevrsten škandal, ker je ureditev takšna, kot je, potrjena tudi na referendumu, sprejeti neko temeljno stvar, ki gotovo ni samo stvar tistih, ki so predlog predlagali in parih ljudi v vladni koaliciji,« je povedal Janez Janša v govoru na slavnostni akademiji ob praznovanju 26-letnice delovanja stranke.

V Državnem zboru se je vse vrtelo okoli proračunskih dokumento

Po vroči razpravi so poslanke in poslanci v petek sprejeli rebalans državnega proračuna za letos, kljub predhodnim grožnjam prvaka Desus Karla Erjavca, ki si je želel slišati zagotovilo, da se bodo pokojnine letos izredno usklajevale.

Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta sicer v predstavitvi poslancem poudarila naložbeno naravnanost rebalansa, ki naj bi ugodno vplivala na gospodarsko rast. »V največji možni meri smo se izognili radikalnim posegom v posamezne dele sistema, saj z restriktivnostjo fiskalne politike ne želimo povzročati manjšega povpraševanja ali potrošnje,« je dejal Cerar. V SMC priznavajo, da rebalans ni čudežen, a dodajajo, da gre za najboljši možen dogovor, v DeSUS nanj gledajo z optimizmom, v SD ocenjujejo, da bo končal varčevalni stampedo. V opoziciji medtem ne manjka kritik. V ZL so - nasprotno od SD - prepričani, da rebalans temelji na zategovanju pasu, v N.Si ugotavljajo, da ni razvojno naravnan, kar skrbi tudi poslance ZaAB. V SDS so pričakovali več.

Ob sprejemanju rebalansa proračuna pa je ostalo jasno, da vladna koalicija ni potrdila amandmaja, ki bi potrdil iskanje denarja za plačilo učne pomoči in subvencije za šole v naravi. Kritična do razporejanja sredstev v rebalansu je bila tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Trdi, da je nesprejemljivo, da policija ne bo imela dovolj sredstev za izvajanje temeljnih zakonskih nalog.

Poslanke in poslanci so sprejeli novelo zakona o izvrševanju proračuna in zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Ena od pomembnejših novosti prve novele je zmanjšanje sredstev, ki so jih občine deležne iz državnega proračuna - za letošnje prvo polletje je povprečnina na prebivalca določena pri 525 evrih, kar je enajst evrov manj kot lani, v drugem polletju pa se bo znižala na nekaj več kot petsto evrov. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Renata Zatler, so se vladni predstavniki s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije dogovorili, da ob znižanju povprečnine pripravijo tudi spremembe zakonskih določil za znižanje stroškov delovanja občin.

Na Banko Slovenije so se v minulih dneh zgrnili očitki o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani, predvsem v povezavi z izbrisom delnic in podrejenih obveznic. Guverner banke Boštjan Jazbec je moral tako na zagovor k premierju Cerarju in ministrom. Cerar Jazbecu zaupanja ni odrekel. Guverner izjav novinarjem ni dajal, so pa zadeve komentirali ostali.

Minister Mramor je očitke o pretirani dokapitalizaciji komentiral z besedami: »Če je Slovenija plačala preveč za dokapitalizacijo, je to zelo dobro. Če bomo dosegli ustrezno gospodarsko rast, se bo pokazalo, da so banke prekapitalizirane in denar se bo lahko vrnil.« Iz omenjenih razlogov minister tudi ne vidi resne osnove za tožbe proti revizijskim hišam, ki so pripravljale analize, na podlagi katerih je bila izvedena sanacija slovenskih bank.

Vse to dogajanje je bilo povod, da je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila dopolnitve zakona o bančništvu in novele zakona o Banki Slovenije. Z njima želi po najnovejšem razčiščevanju v javnosti, ali je sanacija bančnega sistema v letih 2013 in 2014 potekala pravilno, povečati preglednost njegovega delovanja. Poslanci bodo o problematičnosti sanacije bančnega sistema na predlog NSi kmalu govorili tudi na marčevski izredni seji.

Rok za prijavo na razpis za evropska sredstva, na katera Slovenija računa pri izgradnji drugega tira železniške proge Koper – Divača, se nezadržno bliža – to je prihodnji četrtek – a država še ni dokončno potrdila, kakšna bo finančna konstrukcija naložbe. Predstavniki vlade so se ta teden sestali še s strokovnjaki iz Evropske komisije in natančno preučili tehnologijo možnosti črpanja evropskih sredstev za omenjeni projekt. »Danes je sicer vlada ugotavljala, da je izpolnjevanje zahtev standardov za evropske prometne koridorje, na katerih je tudi železniška povezava od Kopra do madžarske oz. avstrijske meje, nujna in ključna prednostna naloga. Tako je treba posodobiti celotno povezavo, vključno z izgradnjo drugega tira. Za posodobitev koridorja sta v finančni perspektivi med letoma 2014 in 2020 predvideni dve milijardi evrov, od tega je približno 700 milijonov evrov možnosti črpanja evropskih sredstev, preostalo je lastna udeležba. Največji infrastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po predlogu poleg z evropskimi sredstvi financiral še z javno-zasebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba države,« je povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Ustavno sodišče je nedavno odločilo, da mora država v enaki meri financirati javne in zasebne osnovne šole. Temu nasprotujejo poslanci SD, DeSUS, Združene levice in ZaAB. Ti so v sredo v parlamentarni postopek vložili predlog spremembe ustave, ki bi se dopolnila z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon.

Kako to komentira v. d. direktor Zavoda Svetega Stanislava, v katerem domuje tudi katoliška OŠ Alojzija Šuštarja, Gregor Celestina? »To pomeni, da lahko nekatere razsodbe ustavnih sodišč politika po svoje spreminja, če ima dovolj glasov, torej lahko spreminja tudi ustavo.« Celestina ob tem zavrača trditve, da je nedavna odločitev ustavnega sodišča o financiranju javnih in zasebnih šol iz proračuna zasebnemu šolstvu na široko odprla vrata za uvajanje ekonomskega interesa ter ekonomsko in drugo politično doseganje ciljev.

Računsko sodišče je šestim bolnišnicam in zdravstvenim domovom izreklo mnenje s pridržkom. Največ nepravilnosti so odkrili pri vpisovanju odsotnosti javnih uslužbencev z dela ter ročnemu odštevanju porabljenega letnega dopusta. Nepravilnosti so se pojavile v UKC Maribor, Splošni bolnišnici Novo mesto, Psihiatrični bolnišnici Begunje, Zdravstvenem domu Ljubljana, Celje ter Koper, in sicer v letih 2010 in 2011. »Ugotovili smo, da odsotnost uslužbencev povzroča delodajalcem kar velike stroške ter težave pri organizaciji dela. Javni uslužbenci so bili v teh zavodih povprečno odsotni več kot četrtino odstotkov svojega delovnega časa, kar odstopa od povprečja zaposlenih v Republiki Sloveniji. Nekateri javni uslužbenci so bili tako odsotni do 70 dni v posameznem letu,« je pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Trem zavodom je sodišče naložilo še dodatne ukrepe in zdaj bo počakalo 90 dni za njihove popravke.

Postne pobude

V postnem času poteka več različnih pobud, med njimi ima najdaljšo tradicijo pobuda Slovenske Karitas. Ta že deseto leto skupaj s soorganizatorjema Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net spodbuja k preventivni akciji »40 dni brez alkohola«.

Poudarek letošnje akcije temelji na spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, še posebej otrok. V akciji 40 dni brez alkohola lahko sodeluje vsak, in sicer tako, da se kot test ali dar solidarnosti za vse, ki trpijo, alkoholu odpove, pa tudi strežbi te pijače, tako doma kot v društvih in na prireditvah. »Tako kot smo zunaj v pričakovanju pomladi, je tudi ta naša akcija kot nek znanilec pomladi. Zato je zvonček simbolični znak, saj zvonimo, da bi bilo pri nas več zdravega življenja,« je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic.

Pustna Sobotna iskrica

Ko se spominjamo pomembnejših dogodkov minulega tedna, se velja vrniti za nekaj dni pred začetek posta, v pust. Tega smo na Radiu Ognjišče kot vsako leto obeležili z dobrodelno Pustno Sobotno iskrico. Tokrat smo na plesu z dobrim namenom in preko telefonskih klicev poslušalcev zbirali sredstva za gradnjo šole na Madagaskarju.

Zbrali smo več kot 54.000 evrov darov. S pomočjo Misijonskega središča Slovenije bo denar šel v prave roke, kar nam je potrdil tudi misijonar na Madagaskarju Jani Mesec: »Hvala vsem skritim darovalcem, kot rečeno, to je res upanje za prihodnost naše občine, vasi, misijona, ki zajema kar precejšnje število otrok. Hvala!« Za zabavni program v dvorani OŠ Alojzija Šuštarja, kjer je potekal dobrodelni ples pustnih šem, sta poskrbela Čarovnik Grega in Trio Kranjc.

Svetovni rekord v skokih šel Sloveniji

Pustna sobota ni bila vesela samo zaradi rajanja pustnih šem in velikega števila zbranih darov na sobotni iskrici, piko na i veselju in navdušenju je dal trenutno najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc, ki je na Švedskem podrl svetovni rekord. V drugi seriji je namreč poletel kar 250 metrov in s tem torej poskrbel za najdaljši skok v zgodovini človeštva. S 40. slovensko zmago je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Prisluhnimo Prevčevemu odzivu na zmagoslavje: »Videl sem, da je višina malo višja, kot je bila prejšnje skoke. Treba je bilo zavzeti dober položaj v zraku in čakati, kaj bo. Nekaj časa sem užival, potem pa sem se moral že pripraviti na pristanek.« Ta konec tedna se skakalci potegujejo za nove točke na svetovnem prvenstvu v Falunu, o čemer več v informativnih oddajah, v katerih je zaznati tudi utrip Zlate lisice na mariborskem Pohorju.

Smučarski skakalec Anže Lanišek pa je po drugem mestu na tekmi celinskega pokala v Lahtiju v preteklo nedeljo zmagal.

V četrtek je potekel rok za prestop igralcev v košarkarski ligi NBA. Glavno vlogo je imel slovenski reprezentant Goran Dragić, ki bo kariero nadaljeval pri Miami Heatu. Tako zapušča klub Phoenix Suns. Skupaj z njim se na Florido seli tudi njegov mlajši brat Zoran. Za usluge Gorana Dragića, ki ima letos povprečje nekaj čez 16 točk na tekmo, so se zanimali številni klubi.