Cesta
Kje bo denar za vzdrževanje in obnovo državnih cest?
Politika Petra Stopar
Direkcija za ceste Ministrstva za infrastrukturo je minuli teden na Gospodarski zbornici Slovenije predstavila akcijski načrt obnove glavnih in regionalnih cest. Člani strateškega sveta zbornice za graditve in urejanje prostora ga ocenjujejo kot dobrega, a menijo, da ga je treba tudi udejanjiti.
Ne le železnice, tudi ceste potrebne temeljite obnove
Načrt cest za naslednjih šest let predvideva premik s točkovnega in razpršenega vzdrževanja k celoviti obnovi odsekov, ki merijo deset kilometrov ali več, pri čemer se poleg vozišča obnavlja tudi vse objekte. Za takšno vzdrževanje bo potrebnih 1,2 milijarde evrov v šestih letih. To je nekaj manj kot celotna investicija v drugi tir, ki je ocenjena na slabih 1,4 milijarde evrov.
Direkcija v primeru investicijskega vzdrževanja cest predlaga 200 milijonov evrov na leto za obdobje šestih let. S takšno dinamiko bi po mnenju v.d. direktorja direkcije Sergija Grmeka zagotovili ustrezen standard obstoječega cestnega omrežja in se nato lahko lotili nadaljnjega razvoja. Toda za to bo potreben bo stalen in od proračuna neodvisen vir.
Kako do sredstev?
Direkcija predlaga ustanovitev cestnega sklada, v katerega bi se stekala sredstva iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in določen delež trošarin. Grmek meni, da sredstva v predvideni višini ne bi smela biti problematična, saj po podatkih iz leta 2013 cestni transport letno v proračun prispeva več kot milijardo in šesto milijonov evrov.
Kje bi še bile možnosti za vire tako za vzdrževanje obstoječih cest kot za investicije v nove odseke? »Tu bo treba najti neka dodatna sredstva. To, kar je zdaj na voljo v proračunu, je dovolj ali za investicije ali za vzdrževanje, ne pa za oboje. Zato bo treba najti dodatna sredstva. Predlogi so različni, Skupnost občin na primer predlaga uvedbo bencinskega centa ali kaj podobnega. Ampak, če želimo v resnici zagotoviti stabilen razvoj na področju prometa, kar zadeva tako investicij kot vzdrževanja, bo treba najti dodatna sredstva. Kako, pa je stvar debate,« je za naš radio povedal sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Matjaž Vrčko.
Cilji akcijskega načrta obnove cest, ki je ga je treba uskladiti še z Družbo za avtoceste RS in lokalnimi skupnostmi, so znižati stroške uporabnikov, stroške blaga, družbeni strošek prometnih nesreč in strošek emisij, izboljšati razmere za javni potniški promet in izboljšati prometno varnost, je naštel Grmek.
Gospodarstveniki predlog pozdravljajo
Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije je opozorila, da bi lahko bila v primeru neizvajanja akcijskega načrta nekatera podjetja, tako domača kot tuja, zaradi slabe cestne infrastrukture primorana spreminjati svoje naložbene načrte in vlaganja seliti drugam. Gospodarstveniki, ki sedijo v strateškem svetu zbornice, so potegnili vzporednico med investicijskim vzdrževanjem državnih cest in drugim tirom železniške proge Koper-Divača. Investicijska vrednost obeh projektov je po njihovih besedah približno enaka, pri čemer bodo investicije v državne ceste prispevale k blaginji Slovencev, medtem ko za drugi tir to ne bo veljalo, so prepričani.
Čudi jih, da ni večjega pritiska koncesionarjev, da je treba v ceste vlagati več. Dejstvo, da se na nekem mostu, potrebnem obnove, pojavijo samo trije župani, je bistveno premalo, je bilo slišati med razpravo.
V sredo, 25. februarja ob 17. uri bomo v oddaji "Pogovor o ..." govorili o ključnih ukrepih razvoja slovenske prometne infrastrukture. Poleg sekretarja Službe za mednarodne zadeve na Ministrstvu RS za infrastrukturo Matjaža Vrčka bodo o tem spregovorili še Gregor Pretnar iz podjetja PNZ Svetovanje Projektiranje, Tomaž Košič iz družbe DRI upravljanje investicij in Leonida Šot Pavlovič iz Aquariusa. Vsi so sodelovali pri pripravi Strategije razvoja prometne infrastrukture v Sloveniji, za katero se je nedavno sklenila javna razprava.
