Za koalicijo rebalans ustrezen, opozicija pogreša razvojno naravnanost

Slovenija | 19.02.2015, 15:33

V državnem zboru se krešejo mnenja o rebalansu letošnjega proračuna. Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta poudarila njegovo naložbeno naravnanost, ki naj bi ugodno vplivala na gospodarsko rast. V SMC priznavajo, da rebalans ni čudežen, a dodajajo, da gre za najboljši možen dogovor, v DeSUS nanj gledajo z optimizmom, v SD ocenjujejo, da bo končal varčevalni stampedo. V opoziciji medtem ne manjka kritik. V ZL so - nasprotno od SD - prepričani, da rebalans temelji na zategovanju pasu, v N.Si ugotavljajo, da ni razvojno naravnan, kar skrbi tudi poslance ZaAB. V SDS so pričakovali več.

Letošnji proračun je bil pripravljen v novembru 2013. Tako Cerar kot Mramor sta spomnila, da so se gospodarske napovedi od takrat bistveno spremenile, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki manjka davek na nepremičnine. Vlada ima po Cerarjevih besedah resen namen poskrbeti za vzdržne javne finance in tako izpolniti eno pomembnejših predpostavk za uspešen razvoj družbe. Zato je pripravila rebalans. "Zavedati se moramo, da srednjeročno in dolgoročno ne smemo in ne moremo trošiti več kot ustvarimo," je opozoril premier. Vlada z rebalansom sledi dvema ciljema: spodbujanju gospodarske rasti in povečanju zaposlenosti. "V največji možni meri smo se izognili radikalnim posegom v posamezne dele sistema, saj z restriktivnostjo fiskalne politike ne želimo povzročati manjšega povpraševanja ali potrošnje," je še pojasnil in priznal, da je bilo treba sprejemati kompromise. Mramor se zaveda, da vsi ne morejo biti zadovoljni. "Moramo razumeti, da je to verjetno eden najtežjih rebalansov, kar jih bomo sprejemali, ker pač pričakujemo, da smo na dnu in da bomo od tu naprej imeli gospodarsko rast in da bo kriza za nami."

Kot je dodal, rebalans predstavlja nadaljnji korak k uravnoteženju javnih financ. Z njim se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov, na 8 milijard 560 milijonov evrov. Odhodkov bo za 462 milijonov evrov več kot do zdaj in bodo po načrtih znašali 9 milijard 950 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel milijardo 390 milijonov evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani. "Ob tem naj poudarim, da je rebalans 2015 usmerjen izrazito investicijsko, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev povišuje za 41 odstotkov in investicijski transferji za 30 odstotkov, torej investicijski odhodki skupaj približno za 30 odstotkov," je povedal finančni minister, Cerar je med drugim naštel nekaj pomembnejših projektov. "Med drugim bomo investirali v dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, investirali v izgradnjo določenih odsekov železniške proge, izboljšali sistem vodooskrbe v nekaterih krajih po Sloveniji, za poplavno varnost bomo namenili dobrih 80 milijonov evrov in med drugim bomo vzpostavili tudi državni računalniški oblak, s čimer želimo na dolgi rok prihraniti pri sredstvih, ki so namenjena za državni informacijski sistem."

V DeSUS so zadovoljni, da je rebalans zelo naložbeno naravnan. "Prav dobri gospodarski pogoji so temelj za izplačevanje vseh vrst pravic, tudi in predvsem usklajevanje pokojnin po dolgem času, zagotavljanje pravic posameznikom in gospodinjstvom, spodbud gospodarstvu," je poudaril poslanec Uroš Prikl, na dokument gleda z optimizmom. Zmeren optimizem vlada tudi v SD. Vodja strankine poslanske skupine Matjaž Han. "Med spodbudna sporočila predloga rebalansa štejemo zlasti zmanjševanje števila upravičencev do socialnih transferjev kot posledica očitnega izboljšanja gospodarskega okolja." Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je ocenila, da rebalans odgovarja pričakovanjem in potrebam po varovanju socialnih in ekonomskih interesov ljudi, podobno velja tudi pri odnosu države do podjetij. "Rebalans proračuna za leto 2015 razumemo kot nujno in vsekakor ne priljubljeno dejanje, ki ga moramo odgovorno potrditi, če želimo sanirati posledice nizov nedomišljenih in neuspešnih preteklih praks delovanja države in upravljanja z javnimi financami."

Poslanci ZL rebalansa ne bodo podprli, ker v njem ni pravične davčne reforme ter ni socialno in razvojno naravnan. "Vlada Mira Cerarja nam v teh časih ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade, a danes so okoliščine bistveno drugačne," je prepričan Luka Mesec. Da rebalans za spodbujanje gospodarstva ne namenja ustreznih sredstev, ugotavlja poslanec N.Si Jožef Horvat. "Že sprejeti ukrepi, torej zakoni, učinkujejo prav nasprotno. Prihajajo še novi, ki bodo prav tako na gospodarstvu imeli negativne učinke, na primer uvedba davčnih blagajn. Vemo pa, kolegice in kolegi, da se nova vrednost, da se dodana vrednost ustvarja izključno v gospodarstvu." Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je opozorila, da se povečujejo primanjkljaj in tudi odhodki, a kljub temu ni zagotovljenih dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti. "Skrbi me, gospod Mramor, da vas za leto 2016 čaka še bistveno bistveno težje delo, kot ste ga imeli z letom 2015." Za poslance SDS je dokument veliko razočaranje. "Iz predloga rebalansa za leto 2015 je jasno razvidno, da se bo nadaljevala politika prejšnjih vlad, in sicer politika zadolževanja in politika novih davčnih obremenitev," je ocenil Marko Pogačnik. Kot je dodal, vlada ni realno ocenila niti prihodkov niti odhodkov državne blagajne. V največji opozicijski stranki so prepričani, da gre za velik udarec v smeri socialne države, zdravstva in šolstva. "Ta rebalans bi lahko poimenovali tudi kot ena gasilska akcija vlade Mira Cerarja, ki ohranja status quo. Ta rebalans proračuna je bil narejen zato, ker mora biti."