Vladi poziv k odgovornemu načrtovanju infrastrukturnih projektov
Slovenija | 06.02.2015, 21:04
Vlada mora infrastrukturne projekte načrtovati na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države. Le profesionalno, odgovorno in inovativno načrtovanje in vodenje projektov bosta Sloveniji omogočila, da izkoristi potenciale in strateške razvojne priložnosti. To v posebnem pozivu, ki sta ga predala vladi, poudarjata slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera in inženirska zbornica. V njem prav tako opozarjata na odprte priložnosti ob začetku novega evropskega finančnega okvira. Podprli so ju Mreža Plan B za Slovenijo, zbornica komunalnega gospodarstva pri gospodarski zbornici in domača mreža Global Compact.
Pobudniki se zavzemajo za inovativne pristope in upoštevanje jasnih kriterijev pri izbiri in načrtovanju infrastrukturnih projektov. V luči majhnosti slovenskega gospodarstva poudarjajo, da so manjši projekti lahko za državo koristnejši od velikih. Kot so zapisali, naj naša vlada pri iskanju rešitev preseže ozko razumevanje infrastrukture kot velikih grajenih objektov in v strateškem načrtovanju upošteva tudi scenarije, ki temeljijo na tako imenovanih mehkih ukrepih. Oblikovali so tri svoje predloge prednostnih naložbenih projektov: celovito energetsko prenovo zgradb, posodobitev železnice in vzpostavitev uporabniku prijaznega javnega potniškega prometa ter protipoplavno sanacijo in celovito upravljanje z vodami.
Pobudniki so poziv predali državnemu sekretarju Klemnu Grebenšku na današnjem posvetu o velikih infrastrukturnih projektih v Ljubljani. Ta je zagotovil, da se vsebina dokumenta ujema z idejami, ki jim želijo slediti tudi na infrastrukturnem ministrstvu.
Udeleženci posveta so se sicer osredotočili na pogled v prihodnost. Vodja sektorja za naložbe v družbi za razvoj infrastrukture Tomaž Košič je predstavil strategijo razvoja prometa, ki vsebuje več kot 100 ukrepov, največ na področju cest in železnic. Kot je poudaril, se je treba najprej vprašati, kaj in zakaj potrebujemo, šele nato, kako bomo do tega prišli. Spomnil je, da so bili v preteklosti številni projekti pri nas predimenzionirani.
Ekonomist Jože Damijan je opozoril na nevarnosti, s katerimi se sooča Slovenija na področju tovornega prometa v luči slabega stanja železnic. Lahko se nam zgodi, da se bo tovor prestavil na ceste, kar bi po izračunih prineslo za tri milijarde evrov eksternih stroškov. Druga nevarnost je preusmeritev tovornega prometa iz Luke Koper v Trst, ki bi nas nato obšel po novi železniški progi, ki jo gradi Avstrija. To bi prizadelo slovensko gospodarstvo, škoda bi znašala približno milijardo evrov. Damijan ocenjuje, da bo bilo treba v železniško infrastrukturo do leta 2030 vlagati približno pol milijarde evrov na leto. Prepričan je tudi, da bi bilo sredstva za financiranje izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom mogoče zagotoviti s kombinacijo evropskih sredstev, posojil Evropske investicijske banke in državnega zadolževanja prek obveznic.
Stane Merše z Inštituta Jožef Štefan se je dotaknil področja energetike. Po njegovem je največji družbeni razvojni izziv, kako majhne razpršene projekte uspešno povezati v velike razvojne zgodbe. Energetska sanacija stavb je po njegovem lahko priložnost slovenske industrijske politike in trajnostnega razvoja z velikimi družbenimi učinki. Predpogoj za to je, tako Merše, celovito načrtovanje ter dajanje prednosti učinkoviti rabi in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred izgradnjo novih proizvodnih objektov.
