Naš gost: Ivan Olip

| 10.01.2015, 18:15 Matjaž Merljak

K pogovoru smo povabili novega predsednika najstarejše slovenske založbe - Mohorjeve družbe iz Celovca, Ivana Olipa. Vprašali smo, kako gleda na pomen založbe danes in kje jo vidi v prihodnje ter tudi kakšen je utrip dvojezičnosti v Pliberku, kjer je župnik že 21 let.

Ivan Olip prihala iz Sel na avstrijskem Koroškem iz družine, v kateri je bilo devet otrok, šest fantov in tri dekleta. Vsi so še živi, trije od njih so postali duhovniki, šest jih je ostalo v Selah. „Doma smo imeli otroški vrtec, šolo in kmetijo - vse ob enem ... Družinska molitev je bila tako udomačena, da je bila sama po sebi umevna.“ Vsak večer so molili rožni venec in druge molitve, tudi sedem očenašev, med njimi tudi za to, da bi eden od fantov postal dober duhovnik ... Spraševal se je, za koga le molijo, a mama ali oče nikoli nista nikomur nič rekla glede tega.

Leta 1967, ko je bil star šestnajst let, najmlajša sestra pa še ne šest, jim je zaradi raka umrl oče. Nekaj mesecev, do zapuščinske razprave, niso imeli nič denarja: molili so in delali, a zelo so spoštovali nedeljo. Kot najstarejši se je čutil zadolženega, da z mamo čuti odgovornost za preživetje kmetije. Obiskoval je slovensko gimnazijo, bival tudi pri salezijancih v Celovcu in tam je ob vzgojiteljih kot so bili France Cigan, Janez Rovan in Miško Brunec dobil dobro vzgojo. Pri 18-ih letih je že malo čutil klic po duhovništvu, po maturi leta 1969 pa se je odločil za vstop v bogoslovje. Z njim sta vstopila še dva sošolca. Bogoslovje so po nekaj letih zaradi premajhnega števila bogoslovcev premestili v Salzburg, 29. junija 1974 je bil v Celovcu posvečen v duhovnika.

Bil je kaplan v Borovljah, vzgojitelj v malem semenišču, nato na župnijah v Rožu, zdaj že 21 let v Pliberku. Brat Stanko, ki je tri leta mlajši od njega, je bil posvečen osem let kasneje, dve leti za Stankom pa je duhovnik postal še brat Peter. Vsi Olipovi se redno dobivajo v domačih Selah, občasno skupaj zapojejo na prireditvi družinskega petja.

Pliberk je po Olipovih besedah zelo močna župnija. Poleg župnijske cerkve sv. Petra in Pavla ima še sedem podružnic z močno razvejano samobitnostjo. Včasih sta bila dva kaplana in župnik, zdaj je sam, ima pa od leta 2012 pastoralnega asistenta mag. Saša Popijala iz Radelj ob Dravi. To je župnikov pomočnik v vseh pastoralnih zadevah razen podeljevanja zakramentov. Nameščen je s strani škofije, ki mu tudi daje plačo. Župnija je dvojezična, ob nedeljah sta dve slovenski in ena nemška maša. Pred 20-imi leti je bila napetost med narodnima skupnostma precej velika, a tudi na cerkvenem področju se je stvar zdaj umirila. Olip sicer meni, da je prizadevanje za dvojezičnost enosmerna s strani Slovencev - na teh prireditvah se vsaj pozdravi v drugem jeziku, pogreša pa take korake z druge strani. V zadnjih letih je precejšen prirast družin s slovenske strani Koroške, ki dobijo službo v velikem podjetju v Šmihelu in se nato tudi naselijo. V ljudski šoli imajo precej otrok, katerih starši so prišli iz Slovenije. Zaenkrat se ti ne vključujejo v župnijo, zato pa dobro sodelujejo s slovenskimi župnijami v Mežici, Črni, na Ravnah, Prevaljah in v Slovenj Gradcu.

Ivan Olip je od novembra 2014 predsednik Mohorjeve družbe Celovec. Po 22-ih letih je namreč zaradi zdravstvenih razlogov funkcijo oddal lektor tinjskega doma Jože Kopeinig. Leto 2014 je bilo sicer prelomno za Mohorjevo družbo: po 38-ih letih je šel v pokoj ravnatelj Anton Koren in družba ima zdaj dva ravnatelja dr. Karla Hrena in Francija Keliha. Meni, da je bila to zelo dobra odločitev, vsak namreč skrbi za tisto področje, ki ga dobro obvlada. Lani je zaživel tudi prenovljen in nadgrajen Slomškov dom ob Vetrinjski obvoznici v Celovcu. Mohorjeva družba ima razvejano poslanstvo, pod njenim okriljem so dom, zavetišče, zasebna ljudska šola, knjigarna, založba in tiskarna. Slednji sta v zadnjem obdobju igrali pomembno vlogo. Skušali bodo vsa področja dobro razvijati še naprej in sproti bodo spremljali izzive, ki jih bo prinesel čas. Dejal je še, da Mohorjeva družba ne sme biti zgolj gospodarski projekti, ampak mora delovati v duhu Slomškove oporoke: Sveta vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike. „Taka se je ohranila kljub težkim zgodovinskim izkušnjam in tako bo šla tudi naprej,“ zaključuje Ivan Olip.