Blagoslovljeno Gospodovo leto 2015!

| 01.01.2015, 00:10

Leto 2014 je postalo staro, novo je 2015, ki pa naj ne bo zgolj in samo koledarsko leto, ampak naj bo Gospodovo leto 2015. Na začetek postavljamo Boga, zavedajoč se, če bo Bog na prvem mestu, bo vse drugo na pravem mestu. In prav to naj bo naša prva in najbolj srčna prošnja, da bi - kakor je zapisal psalmist - vsi na zemlji spoznali Božjo pot in vsi narodi Božje odrešenje.

Prvo sporočilo nam prinaša današnji praznik Marije, svete Božje Matere, s katerim se zaključuje božična osmina. Če je bila pozornost pred tednom dni usmerjena na Dete, položeno v jasli, ker je Kristus - Gospod, ker je Močni Bog in Knez miru, se danes pozornost obrača na Njegovo mater, ki je - po evangelistovi besedi - vse besede pastirjev ohranila in jih premišljevala v svojem srcu (Lk 2,19). Most med božičnim in današnjim praznikom nam s svojo besedo postavlja apostol Pavel, kakor smo slišali v današnjem drugem berilu: Ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene (Gal 4,4). Zato je prav in potrebno, da se ob rojstvu Božjega Sina veselimo tudi Marijinega božjega materinstva. Sam naslov, ki ga dajemo Mariji - Božja Mati - najprej govori o Jezusu kot pravem Bogu in pravem človeku. Mati zagotavlja, da je Jezus pravi človek, Božja pa daje gotovost, da je pravi Bog. Vendar to ne pomeni - kot je zapisal pater Marko Rupnik v božičnem voščilu - da v Kristusu prebiva Bog in človek eden poleg drugega, temveč sta v eni sami osebi Božja in človeška narava združeni.

Naslov Božja Mati nam govori o Bogu Očetu, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje (Jn 3,16). Govori nam o ponižnosti Boga, ki je hotel imeti svojo mater. Papeški pridigar pater Cantalamessa pravi: „Bog, ki se učloveči v telesu žene, je isti, ki je pozneje navzoč v srcu sveta - v evharistiji“. O tem je govoril že sveti Irenej: „Kdor ne razume rojstva Boga po Mariji, ne more razumeti evharistije“.

Naslov Božja Mati govori tudi o Mariji, ki sme edina reči Jezusu kot je o njem rekel nebeški Oče: Ti si moj Sin, jaz sem te rodila. Zato je sveti Igancij Antiohijski v moči vere in spoznanja preprosto rekel, da je Jezus „od Boga in od Marije“. Naslov Božja Mati utemeljuje Marijino veličino in njeno čast. Potrjuje to, kar je Marija izpovedala v svoji hvalnici: Velike reči mi je storil Vsemogočni, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Naslov Božja Mati pa je končno tudi za nas kristjane izrednega pomena, ker je za nas vir upanja, da je pri Bogu vse mogoče, in vir zaupanja v njeno mogočno priprošnjo. Zato pa kličeta naša duša in srce: Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vseh nevarnosti.

Drugo sporočilo nam daje dejstvo začetka koledarskega leta - prvi dan novega leta. Smo na začetku nečesa novega. Ničesar ne vemo, kaj nas čaka, imamo pa nedvomno veliko želja in pričakovanj.

Kakor pravi pregovor, da se po jutru dan pozna, tako je izrednega pomena, katero in kakšno smer življenjske poti bomo izbrali na začetku novega leta. Cerkev nam daje dovolj jasno in razumljivo sporočilo, ko na portal novega leta zapiše ime Jezus. V evangeliju smo namreč slišali, da ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu (Lk 2, 21). V Jezusu je namreč za vsakogar in za vse skupaj zagotovilo, kakor je zapisal Pavel, da smo odkupljeni in deležni posinovljenja, zaradi česar pa smemo klicati Boga - Aba, Oče. In zato nismo več sužnji, ampak sinovi, in če smo sinovi, smo tudi dediču po Bogu (prim. Gal 4, 5-7).

In skupaj z imenom Jezus, nam Cerkev izreka najboljšo in najlepšo novoletno željo: Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir (4 Mz, 24-26). Boljše in lepše želje si ne moremo želeti, kot da bi bili deležni Božjega blagoslova, njegove bližine in njegovega miru. Pa to niso samo želje, ki ostanejo nekje v zraku, ampak je sveto dejstvo, ker je Bog zvest svojim obljubam. Zato je za nas izrednega in odločilnega pomena, da postavimo v svojem življenju Boga na prvo mesto, ker bo potem vse drugo imelo pravo mesto in tudi pravo vrednost. Preprosta je resnica, ki se v življenju potrjuje: biti z Bogom je sreča, biti brez Njega je velika nesreča.

Tretje sporočilo pa naj danes prinaša svetovni dan miru, ki ga 1. januarja obhajamo v Cerkvi. Vsi se zavedamo - kot je pred tedni dejal papež Frančišek - da je „želja po miru, varnosti in stabilnosti ena od najglobljih hrepenenj človeškega srca, zato pa ta želja ne more biti nikoli potešena samo z vojaškimi sredstvi, ker mir ne more biti zveden samo na ohranjanje ravnotežja moči med sovražniki ali kot posledica nasilnega gospodovanja. Mir mora biti zgrajen na pravičnosti, družbeno ekonomskem razvoju, svobodi, spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju vseh v javnih zadevah in izgradnji zaupanja med narodi.“ Zato nas papež spodbuja in naroča, „da smo dolžni narediti konkretna dejanja, ki bodo pospeševala mir in varnost. Pomembna je krepitev vzajemnega zaupanja, kajti samo preko zaupanja se lahko vzpostavi resničen in trajen mir med narodi.

Poslanici, ki jo je papež Frančišek napisal za današnji dan, je dal pomenljivi naslov: Ne več sužnji, ampak bratje. Papež spregovori o aktualnem suženjstvu, ki ima mnogotere obraze, ker „razširjeno izkoriščanje človeka po človeku globoko rani občestveno življenje in poklicanost tkanja medosebnih odnosov spoštovanja, pravičnosti in ljubezni“. Papež pravi, da je suženjstvo sicer formalno odpravljeno, a so kljub temu milijoni ljudi prikrajšani za svobodo in prisiljeni živeti v pogojih, primerljivih s suženjstvom. Vzrok vsemu je greh, ki pokvari človekovo srce in ga oddalji od njegovega Stvarnika.

Papež Frančišek jasno pravi: „To se zgodi, ko je v središču bog-denar in ne človek. Ko se odstrani osebo in pride bog-denar, pride do tega prevrata vrednot“. Zaradi tega pa nas papež spodbuja, da se upremo globalizaciji ravnodušnosti in postanemo tvorci globalizacije solidarnosti in bratstva.

Da bomo tega zmožni, se je potrebno najprej zakoreniniti v Kristusa, da bo - kot je zapisal apostol Pavel - Kristusov mir kraljeval v naših srcih (prim. Kol 3,15). Čudovita je misel duhovnega pisatelja: »Kdor ima svoj jaz v Bogu, je v miru; kdor ima svoj jaz izven Boga, nima miru.«

V letu, ki ga začenjamo, bomo obhajali 70. obletnico konca 2. svetovne vojne. Zato izoblikujemo kot člani slovenskega naroda osebno željo in celo zahtevo in to v duhu naslova in sporočila papeževe poslanice: Ne več sužnji, ampak bratje.

• Ne več sužnji revolucionarne ideologije, ampak bratje.
• Ne več sužnji miselnosti: „če ni z nami, je proti nam“, ampak bratje.
• In ne več sužnji političnih ekstremistov, ampak bratje.

Naj nas skozi vse leto 2015 vodi misel svetega papeža Janeza XXIII.: "V nujnih stvareh - edinost; v dvomljivih stvareh - svoboda; v vsem pa ljubezen."