Voditelji in preživeli obeležujejo 70. obletnico osvoboditve Auschwitza
Svet Andrej Šinko
Na Poljskem se spominjajo 70. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Nacisti naj bi tja prepeljali 1,1 milijona Judov, 70 tisoč Poljakov, 20 tisoč Romov, 15 tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav. Med slednjimi je bilo tudi približno 2400 Slovencev, od katerih je več kot polovica v taborišču tudi umrla.
Današnje slovesnosti naj bi se udeležilo več deset predsednikov vlad oziroma držav in 300 preživelih grozote Auschwitza. Med njimi tudi peterica nekdanjih internirancev iz Slovenije, ki so na Poljsko odpotovali s predsednikom Borutom Pahorjem. Zloglasno nacistično taborišče velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva. V tamkajšnjih plinskih celicah so pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega pa so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov. Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu zato obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavstva.
Omenjene grozote so se spomnili tudi slovenski poslanci. Te je ob začetku današnje seje nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je povedal, da današnji mednarodni dan ne simbolizira le moči spomina, temveč tudi moč in pomen učenja za boljšo prihodnost. Brglez je pojasnil, da holokavst ni bil zadostno opozorilo, saj smo bili v bližnji preteklosti priče več genocidom.
Predsednik države Borut Pahor pa je danes na Poljskem spregovoril zakaj je prišlo do teh grozot. Poudaril je, da se je to lahko „zgodilo samo zardi popolne moralne katastrofe, zaradi izgube slehernega moralnega kompasa. In to se je zgodilo vsega dvajset let po koncu prve svetovne vojne.“ V sklopu obeleževanja 70. obletnice osvoboditve Auschwitza je predsednik Pahor že v prvi polovici januarja gostil nekdanje taboriščnice. Med tem, ko so svoje spomine delile z ljubljanskimi dijaki, je ena izmed njih poudarila, da so jih z razmerami v taborišču želeli fizično in psihično uničiti.
Letošnje obeležitev osvoboditve taborišča na poljskih tleh je sicer poskrbela za prelomnico, saj je madžarski premier Viktor Orban prvič po svojem predhodniku priznal, da je Madžarska sodelovala v holokavstu. Na včerajšnji slovesnosti na judovskem pokopališču v Budimpešti je Orban dejal, da so številni Madžari izbrali slabo namesto dobrega in pomagali pri deportacijah judov v koncentracijska taborišča. To pomoč je opisal kot nacionalno tragedijo države in nepopravljivo izgubo za judovsko skupnost. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v Berlinu povedala, da sramotno, da so tudi danes v Nemčiji Judi ogroženi oziroma napadeni, ko se versko opredelijo ali podprejo izraelsko državo.
