Se Grčiji obeta preobrat v levo?
Svet | 25.01.2015, 12:30 Petra Stopar
V Grčiji potekajo predčasne parlamentarne volitve, na katerih se državi po 40 letih obeta politični obrat in morda prva levo usmerjena vlada. Skoraj ni dvoma, da bo zmagala levičarska stranka Siriza, ki obubožanim Grkom obljublja konec varčevanja in odpis dolgov prezadolžene države, je pa vprašanje, ali bo lahko sama sestavila vlado.
Grške volitve so za Evropsko unijo pomembne, ker je Grčija preizkušnja verodostojnosti skupne valute in solidarnosti. Najpametnejši pristop Bruslja po volitvah bi bil sodelovati s Sirizo ter jo preobraziti iz skrajno leve v zmerno stranko.
Za sedeže v parlamentu se poteguje 22 strank in zavezništev. Najbolje kaže prav Sirizi Aleksisa Ciprasa, ki jo v anketah podpira nekaj čez 30 odstotkov volivcev, njena edina resna konkurenca, vladajoča Nova Demokracija Antonisa Samarasa na drugem mestu pa bi zbrala približno 27 odstotkov glasov.
Ob začetku predvolilne kampanje so se pojavila ugibanja, da bo morala Grčija v primeru zmage Sirize izstopiti iz območja evra, za kar se je v medijih uveljavil izraz Grexit. Predsednik nemškega Instituta za ekonomske raziskave Marcel Fratzscher je za Deutsche Welle ocenil, da bi to škodilo vsem v povezavi, predvsem pa Grčiji, ki bi se brez skupne evropske valute pogreznila v še globljo krizo. Predvolilne ankete sicer kažejo, da bi večina Grkov rada ostala v uniji in obdržala evro. To jim obljublja tudi Cipras.
Helenska država je od izbruha krize konec leta 2008 največja notranja skrb unije. Pomoč njej še zdaleč ni bila samoumevna. Tedanji finančni minister Franc Križanič je na primer prispevek Slovenije branil z besedami, da je to državotvorno, ne dobrodelno dejanje. Nova grška vlada se bo morala s trojko mednarodnih posojilodajalcev – Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom – dogovoriti o ukrepih, potrebnih za končanje drugega programa pomoči, ter za tretji sveženj, ki naj bi vključeval previdnostno posojilo. Med vsemi paketi pomoči je Slovenija po podatkih finančnega ministrstva Grčiji prispevala 982 milijonov evrov oziroma skupaj z obrestmi verjetno nekaj manj kot milijardo.
Po letih odrekanj in gospodarske depresije, ko se je grška gospodarska rast skrčila za več kot četrtino, stopnja brezposelnosti znaša več kot 25 odstotkov, med mladimi pa še vedno 50 odstotkov. Razpoložljivi prihodek Grkov je v krizi občutno upadel, kar duši domačo porabo, revščina se je močno razširila. Edina svetla točka ostaja turizem.
