Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik

VIDEO: Papež pri avdienci o obisku Filipinov in Šrilanke

Svet Marjana Debevec

Papež Frančišek se je med dopoldansko splošno avdienco spomnil pomenljivejših dogodkov med svojim obiskom Šrilanke in Filipinov. Povedal je, da je doživel predvsem vesela srečanja s cerkvenimi skupnostmi, ki v teh deželah pričujejo za Kristusa. Vernike je utrdil v veri in misijonarskem poslanstvu, spodbudil pa je tudi medverski dialog v službi miru, kot tudi pot omenjenih narodov k edinosti in družbenemu razvoju.

Osrednji dogodek obiska Šrilanke je bila kanonizacija bl. Jožefa Vaza, ki vzor tudi za današnje kristjane. Ti so namreč poklicani predlagati odrešenjsko resnico evangelija v medverskem okolju, s spoštovanjem drugih, z vztrajnostjo in ponižnostjo. O pomenu dialoga in spoštovanja človeškega dostojanstva je spregovoril tudi predstavnikom oblasti. Veliko vlogo pri tem pa imajo tudi predstavniki različnih verstev, ki jih je sveti oče spodbudil, naj nadaljujejo sodelovanje, ki so ga začeli, „da bi lahko z balzamom odpuščanja ozdravili vse, ki so še vedno žalostni zaradi trpljenja zadnjih let“. Tema sprave pa ga je vodila tudi pri njegovem obisku v Marijinem svetišču, kjer je nebeško Mater prosil, naj izprosi dar edinosti in miru za šrilanški narod.

Zatem je papež obiskal še Filipine, ki se pripravljajo na 500-obletnico prihoda krščanstva. Gre za najbolj katoliško azijsko deželo. „Na srečanju s predstavniki oblasti, kot tudi v trenutkih molitve ob sklepni maši sem poudaril nenehno plodnost evangelija in njegovo sposobnost navdihovati družbo, ki bo vredna človeka.“ Papež je povedal, da je bil osrednji namen njegovega obiska izraziti svojo bližino bratom in sestram, ki jih je prizadel tajfun.

Posebej pomenljivi pa so sta bili po njegovih besedah srečanji z družinami in mladimi. Povedal je, da so vir tolažbe in upanja številčne družine, ki otroke sprejemajo kot resničen Božji dar. „Slišal sem govoriti, da je veliko število otrok eden od vzrokov za revščino. To se mi zdi preveč preprosto mnenje. Lahko rečem, da je temeljni vzrok za revščino ekonomski sistem, ki je v središče namesto človeka postavil denar; ekonomski sistem, ki izključuje in ustvarja kulturo odpada.“ Papež je tudi spomnil da je treba zaščititi družine, ki jih ogrožajo številne nevarnosti, da bi lahko pričevale za lepoto družine v Božjem načrtu.

Ob sklepu je sveti oče še povedal, da mu je veliko veselja dalo srečanje z mladimi, ki jih je spodbudil, naj prispevajo k prenovi družbe. Skrb za uboge je po njegovih besedah temelj našega krščanskega življenja in pričevanja. Vključuje zavračanje vsake oblike korupcije in zahteva kulturo poštenosti, je še dejal papež Frančišek.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica