Chiara Lubich
Začenja se postopek za beatifikacijo Chiare Lubich
Svet Marjana Debevec
V stolnici v Frascatiju blizu Rima bo danes popoldne škof Raffaello Martinelli uradno začel proces beatifikacije za ustanoviteljico Gibanja fokolarov Chiaro Lubich. V omenjeni škofiji se namreč nahaja center gibanja, v katerem je Chiara preživela velik del svojega življenja. Njeno telo pa počiva v kapeli omenjenega centra.
Slovesnost ob začetku beatifikacije se bo začela ob 16. uri z molitvijo večernic. Sedanja predsednica Gibanja fokolarov Maria Voče je v pismu vse, ki živijo duhovnost edinosti, povabila, naj bodo živo pričevanje tega, kar je Chiara živela, oznanjala in podelila z mnogimi v prizadevanju 'postajati skupaj sveti'. Sama je zapisala: „Svetost najdemo v Jezusu; v nas vzcveti, ko ljubimo. Če bi želeli svetost zaradi nje same, je ne bi nikoli dosegli. Potrebno je torej samo ljubiti; izgubiti vse, tudi navezanost na svetost, da bi poskušali samo ljubiti.“ „Postali bomo sveti", je dejala enkrat drugič, „če bomo na temelj naše svetosti, tudi pred njo, postavili medsebojno ljubezen: Jezusa med nami kot počelo, kot sredstvo za posvetitev in kot cilj.“
Koliko njen zgled ostaja luč za mnoge dokazuje množica ljudi, ki je v zadnjih šestih letih od njene smrti obiskala kraje, kjer je živela in kjer zdaj počiva njeno telo: več kot 120 tisoč ljudi različnih celin in verskih tradicij, kardinali škofje, akademiki, politiki, družine in mladi; člani združenj in gibanj; ljudje brez verskega prepričanja, otroci in odrasli v iskanju upanja.
Odločitev, s katero so prosili za začetek procesa za kanonizacijo Chiare Lubich, je sicer Maria Voce oznanila že 7. decembra 2013. Takrat je zaželela, da bi tako priznanje opogumilo mnoge k dodatnemu moralnemu in duhovnemu zavzemanju v prid celotnega človeštva.
KRATEK ŽIVLJENJEPIS
Chiara Lubich se je rodila 22. januarja 1920 v Trentu. Svoje krstno ime Silvia je leta 1943 spremenila v Chiara, ko se je pridružila Frančiškovim tretjerednikom. Že v svoji družini se je Chiara soočila z nasprotji med krščanstvom in marksizmom: njena mati je bila prepričana kristjanka, oče socialist, brat pa partizan in kasneje urednik komunističnega časnika L'Unita.
Chiara Lubich je od leta 1938 sprva delala kot učiteljica na ljudski šoli. Poučevala je v različnih vaseh v okolici Trenta, nato pa je na beneški univerzi začela s študijem filozofije. Zaradi vojne študija ni mogla zaključiti. V nočeh, ko je Trento doživljal bombne napade, je leta 1943 z vrstnicami ustanovila prvo skupino gibanja, ki je skozi desetletja postalo eno najpomembnejših gibanj v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.
Mnogim je pokazala smisel življenja in dala polet. Občestvena duhovnost edinosti, ki je bila sredi prejšnjega stoletja velika novost v cerkvi, se je preko dejavne evangeljske ljubezni prelila tudi v družbi in vse pore družbenega življenja.
Temelj vsega pa je bila njena izključna ljubezen do Zapuščenega Jezusa, ki na križu vpije: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Razumela je, da ga lahko prepozna v vsaki človeški bolečini, ga objame in tako bolečino preobrazi v ljubezen. Filozof in teolog Giuseppe Zanghi je v nekem intervjuju poudaril, da Chiara Lubich ni bila le mistikinja in ustanoviteljica nečesa novega v Cerkvi in svetu, ampak je bila njena karizma svetu podarjena za to, da bi videli, kaj se zgodi, če evangelij zares živimo. „Papež Benedikt XVI. je še kot kardinal Raztinger zapisal: 'Mi kristjani, smo izvršitev Jezusovih obljub prenesli naprej v nebesa. Manjka pa to, da bi se ta izvršitev zgodila že vnaprej v zgodovini preden pridemo do konca časov'. V zgodovini Cerkve in človeštva naj bi bil nek trenutek, v katerem bi videli, kaj lahko stori evangelij, če ga živimo. Mislim, da je Bog poslal Chiari karizmo za to, da bi se to uresničilo. Gre za poti, po katerih vstopa mistična realnost, ki je njena karizma, v človeške realnosti kot so politika, sociologija, filozofija, umetnost itd., da bi iz njih naredili pričevanja tega, kar lahko stori evangelij, če ga živimo“.
Chiara je namreč razumela, da lahko cilj duhovnosti, ki je uresničitev Jezusove želje: Da bi bili vsi eno, gradi predvsem z dialogom. In sicer z dialogom znotraj Katoliške Cerkve, s člani drugih krščanskih cerkva in skupnosti, s pripadniki drugih verstev, pa tudi z ljudmi, ki nimajo nekega verskega prepričanja in s sodobno kulturo.
V luči Jezusove želje: Da bi bili vsi eno, člani gibanja odpirajo prostor za dialog z drugimi kristjani, z ljudmi, ki izpovedujejo drugo vero, pa tudi z nevernimi. Za svoje delo je bila Chiara Lubich odlikovana s številnimi nagradami: leta 1977 je prejela Templetonovo nagrado, leta 1996 nagrado UNESCA za prispevek k miru, leta 1998 pa nagrado za človekove pravice Sveta Evrope. Prejela pa je tudi več častnih doktoratov univerz po vsem svetu. Njeno delo za edinost človeške družine so cenili tudi papeži. Bila pa je tudi prva žena, belka in kristjanka, ki je spregovorila muslimanom v mošeji v Harlemu, ali pa budističnim menihom na Tajskem.
Umrla je 14. marca 2008 v kraju Rocca di Papa v bližini Rima. Gibanje Fokolarov, ki ga je ustanovila, danes šteje 120.000 članov ter približno milijon in pol prijateljev v 194 državah po svetu. Dodatni milijon jih obišče njihove prireditve in središča skupnosti. Gibanju poleg katoličanov pripadajo tudi kristjani drugih denominacij in pripadniki drugih veroizpovedi.
