Življenjepis sv. Jožefa Vaza
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Glavni namen papeževega obiska na Šrilanki je bila današnja kanonizacija blaženega Jožefa Vaza. Slovesnost je potekala ob 4. uri zjutraj po našem času.
Jožef Vaz se je rodil v Goi v Indiji leta 1651. Kot duhovnik se je prostovoljno javil, da bi v času preganjanja katoličanov s strani nizozemskih kolonizatorjev deloval na Šrilanki. Katoliškim duhovnikom je bilo takrat prepovedano oznanjati; če bi jih ulovili, bi to pomenilo ječo in tudi smrt.
Vaz je odšel na Cejlon preoblečen v delavca. Hodil je po podeželskih poteh skozi nasade čaja ter iskal katoličane, tešil njihove verske potrebe, jih poučeval v veri, urejal njihove zakone, jim krščeval otroke in maševal po njihovih domovih in vaseh.
Bil je resničen apostol za Cerkev na Šrilanki in obnovil njihovo vero, ki jo je prizadelo preganjanje. Pripomogel je tudi k spreobrnitvi številnih ljudi v krščanstvo. Leta 1693 je naredil čudež dežja v času suše in kralj v Kandyju mu je podelil zaščito in svobodo za oznanjevanje evangelija v svojem kraljestvu. Uporabljal je misijonarsko metodo inkulturacije ter sestavil liturgijo v tamilščini in singalščini. Med epidemijo v Kandyju so kralj in plemiči zbežali, Jožef Vaz pa je ostal in skoraj dve leti deloval med umirajočimi in zapuščenimi žrtvami epidemije.
Umrl je leta 1711 po 23 letih napornega misijonarskega dela na Šrilanki. Življenje in delovanje Jožefa Vaza postaja posebej pomembno tudi v sedanjem času, ko doživljamo preganjanje kristjanov po več deželah, zlasti v Aziji. Po svoji smrti je za seboj zapustil približno 70 tisoč gorečih katoličanov, 15 cerkva in 400 kapel.
