Zlata maša msgr. Franceta Urbanije

21. 01. 2015, 10:29 Matjaž Merljak

V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu se je pri praznovanju jubileja mašništva rojaka msgr. Franceta Urbanije zbralo izredno število rojakov, da bi ga spremljali in se Bogu zahvalili za dar duhovništva.

Bilo je v nedeljo, 21. decembra 2014.

Mogočno je zadonela pesem Zlatomašnik bod´ pozdravljen. Ljudsko petje sta usmerjala zbora Slovenske vasi in Carapachaya pod vodstvom prof. Andreja Jana; na orgle je petje spremljal Janez Žnidar. Zlatomašnik je pristopil k oltarju v spremstvu duhovnikov in ministrantov. Pozdravili sta ga deklici Valerija Urbanija in Milena Zupanc ter mu izročili šopek rdečih nageljnov. Z zlatomašnikom so somaševali: dr. Jure Rode, msgr. Mirko Grbec, Franci Cukjati in Igor Grohar; Dane Vrečar je spovedoval.

Dr. Jure Rode je pri mašnem nagovoru povedal, da se zlate maše veseli tudi družina, ki je povezana z zlatomašnikom ob njegovem praznovanju, ki ga obhaja tukaj, ne v rodnih Moravčah. Škof dr. Gregorij Rožman je rekel, da skušajmo vse razumeti v luči vere. Bog je poslal duhovnike med narode, ki Slovenije niso poznali. Ob zlati maši čutimo hvaležnost za dar duhovništva in lepo prehojeno duhovniško pot. Pri darovanju smo se verniki približali oltarju, da smo pozdravili zlatomašnika in dobili spominske podobice z geslom: »Vzemi svoj križ in hodi za menoj«.

Po maši smo se pomaknili v dvorano škofa Rožmana, kjer so zlatomašnika pozdravili najprej dr. Jure Rode v imenu slovenskega dušnega pastirstva. Franci Markež je bil skupaj z zlatomašnikom med devetimi gojenci, s katerimi je škof Rožman ustanovil »Škofov zavod«. Obudil je spomin na tiste čase. Lojze Lavrič je pozdravil v imenu najbližjih rojakov Moravčanov. Dr. Katica Cukjati je povedala nekaj spominov. Med dijaki, ki jim je bil zlatomašnik prefekt v zavodu, je bil Jože Oblak; pozdravil je v njihovem imenu. Enako tudi Mirko Vasle. Dr. Andrej Fink ga je nagovoril v imenu rojakov Slovenske vasi. Najprisrčnejše je zlatomašnika pozdravila njegova sestra Cvetka v imenu družine. Povedala je, da je oče umrl zgodaj, vendar je že vedel za sinovo odločitev, da bo postal duhovnik.

Slavljenec se je zahvalil za voščila in pozdrave ter rekel, da so bila njegova najsrečnejša leta čas, ki ga je preživel v zavodu v Adrogué. Ganjen je izrazil, da ga imajo njegovi farani pri Sv. Družini zelo radi, kar so mu pokazali ob zlati maši.

Pevska zbora iz Slovenske vasi in Carapachaya sta pod vodstvom prof. Andreja Jana še zapela pesmi: »Oj Triglav moj dom« in »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«, ter nas tako spomnila na ljubljeno Slovenijo.

Po uradnem delu smo bili vsi povabljeni na bogat prigrizek, ki so ga pripravili sorodniki in prijazno postregle skrbne gospe, prijatelji in mladina. Gospodu zlatomašniku kličemo: »Še na mnoga leta!«

Še nekaj podatkov o njegovem življenju. Msgr. France Urbanija se je rodil leta 1938 v Moravčah. Najnežnejša otroška leta je preživel v težkih vojnih časih. Kot otrok je skupaj z družino odšel v begunstvo in nekaj let preživel v taboriščih, kjer je tudi začel svoje šolanje. Kmalu po prihodu v Argentino je bil med prvimi gojenci škofovega zavoda v Adrogeju. V slovenskem semenišču je dokončal bogoslovne študije in bil posvečen v duhovnika na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1964. Po devetih letih dela v Rožmanovem zavodu je bil nameščen v škofiji Quilmes. Goreče se je posvečal dušnopastirskemu delu na mnogih farah, kjer so mu verniki izražali naklonjenost in priznanje. Tudi na škofiji je bil nepogrešljiv sodelavec, kjer je bil škofov vikar za gospodarske zadeve in užival zaupanje svojih predstojnikov.

Ves ta čas pa ni nikdar pretrgal stikov s slovensko skupnostjo, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kadar so ga zanjo prosili. Še danes duhovno oskrbuje malo skupino slovenskih rojakov v okraju Berazategui.