SDS predlog novele zakona o državnih simbolih podpira le NSi

Slovenija | 27.01.2015, 18:02

Predlogu novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki prihaja iz poslanske skupine SDS, se obeta neuspešen konec zakonodajne poti. Koalicijske stranke so na današnji prvi obravnavi pritrdile odklonilnemu stališču vlade do novele. Od opozicijskih strank sta se proti noveli izrekli ZL in ZaAB, NSi pa jo je podprla. V nadaljevanju objavljamo nekaj izsekov stališč poslanskih skupin.

Predlagatelj sprememb zakona poslanec SDS Tomaž Lisec: „Zopet je pred nami temeljno vprašanje. Smo družba evropskih vrednot in zavedanje pomena lastne države in njenih simbolov ali pa še vedno raje poveličujemo pretekle totalitarne simbole. Glasovanje bo pokazalo kdo želi evropsko usmerjeno državo z lastnimi simboli, ali državo, ki še vedno živi v preteklosti. Prvi izmed ciljev zakona je uveljavitev himne Republike Slovenije v skladu z Ustavo. Ne odpravljamo neustavnosti ampak samo želimo, da je zakon v skladu z Ustavo. Gre za določbe, da zakon skladno z Ustavo, kot himno naše države določa Zdravljico. Himna naj bi se v ustavo določeni obliki, torej celotna, izvajala ob vseh slovenskih slavnostnih priložnostih, obvezno pa na državnih slovesnostih ob državnih praznikih. Torej obvezna izvedba celotne himne na državnih slovesnostih, ob državnih praznikih cca 4 do 5 minut nekajkrat na leto.“

Minister Boris Koprivnikar: „Pri tem velja zlasti omeniti, da je bila na slovesnosti ob osamosvojitvi izvedena tudi menjava zastav ter je bila pred tem kot himna uporabljena sedma kitica Prešernove Zdravljice to pa se je to dokončno utrdilo tudi v več 20 letni zgodovini državi, ko se je taka himna izvajala na vseh uradnih javnih prireditvah in slovesnosti. Uveljavljen ustavni običaj v slovenski ustavni ureditvi je, da je slovenska državna himna sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki je bila uglasbena s strani Stanka Premrla. Druga pobuda se nanaša na 3. člen predloga, se pravi, ki se nanaša na uporabo totalitarnih simbolov, novi 24. a člen. Menimo, da je taka ureditev nesistemska in ne sodi v ta zakon. Zato, ker zakon glede uporabe simbolov sporen tudi z vidika spoštovanja sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.“

Poslanka SMC Anita Koleša: „Po dveh poskusih spremembe zakona, zaradi spremembe določila o himni, pa se v tokratnem predlogu predlagatelji lotevajo tudi zahteve po izobešanju zastav v glavnem mestu, ponovno pa tudi določbe o prepovedi javnega poveličevanja totalitarnih režimov in njihovih preteklih ali sedanjih državnih simbolov. V zvezi z obešanjem zastav v Ljubljani, se popolnoma strinjamo z mnenjem Vlade, ki pravi, da 14. člen veljavnega zakona dovolj dobro ureja to področje, pojasnila Mestne občine Ljubljana, ki smo ga poslanci prejeli, pa to samo potrjujejo. Kar pa zadeva dodatni 24.a člen, mimogrede predlagatelji so ga umestili kar v poglavje o himni, pa menimo, da tovrstna določila ne sodijo v omenjeni zakon, da pa kot nadzorni organ v zakon o slovenskih državnih simbolih predlagatelj vnaša še policijo, pa je tudi sicer pomenljivo oziroma kar zaskrbljujoče.“

Poslanec SDS Branko Grims: „Da v vseh normalnih državah se na takih objektih ves čas obesi državna zastava, ker je to simbol, ker je to simbolno dejanje, ker je to dejanje ponosa na tem, da imaš svojo državo, ker je to tudi oblika vzgoje, ker je to izraz veselja, mnogo je razlogov za izobešanje zastave na tak objekt, kot je grad, ki se vije, tam stoji nad mestom Ljubljana in kjer se vije žal samo ljubljanska zastava. Nič nimam proti, nihče od nas nima nič proti, samo tam bi zagotovo moral biti prostor tudi za državno zastavo, ne samo tu in tam ampak vedno. Noč in dan. Ker je to noč in dan naša domovina. In tisto kar enostavno ni mogoče razumeti, gospe in gospodje, je pa to, da dobiš, in zato sem rekel, da nekateri ne vem kje živite, iz strani glavnega mesta, iz strani Zorana Jankovića, lahko si pogledate njegov podpis in štampiljko, dopis v katerem citiram samo ključen stavek. Pravi: Grad je spomenik lokalnega pomena in potem citiram, gospe in gospodje "Ni razloga, da bi na njem izobešali zastavo Republike Slovenije." Ja, krasno. Prvič se sprašujem čigav župan je gospod Zoran Janković. On je župan glavnega mesta države Slovenije. On ni samo župan nekega mesta. In ker je to glavno mesto države Slovenije, potem bi moral pač upoštevati tudi tiste vidike, ki veljajo za državnost. In če on zapiše in se podpiše, da ni razloga za izobešanje države zastave, potem, gospe in gospodje, je skrajni čas, da se to uzakoni z zakonom, da se mu pač pove v kakšni državi želimo živeti. Državi, kjer bomo vsi, tudi Zoran Janković, veseli, da imamo svojo domovino, da imamo samostojno državo in da bomo z veseljem izobesili in slavili njene simbole, ker je to izraz domoljubja kot ene temeljnih vrednot vsake normalne demokratične države. In oprostite, v vsaki normalni, poudarjam normalni, demokratični državi, bi župan glavnega mesta zagotovo z veseljem zapisal, da bo vedno izobesil državno zastavo na kakšen ključen objekt, ne da bi bilo za to kakorkoli treba spreminjati zakon. Ne pa, da za to ne vidi razloga.“

Poslanka DeSUS Jana Jenko: „Predlagatelji se v obrazložitvi novele zakona opirajo na pobudo Borisa Pahorja, enega najuglednejših slovenskih akademikov, pesnikov in pisateljev. Gospod Pahor se je zavzel za dopolnite himne z vključitvijo druge kitice. Toda vsa čas gospodu Borisu Pahorju, vendar on ni edini akademik v Sloveniji in čakam še na izjave o tem drugih za to usposobljenih. In predlagatelji gredo še dlje od tega predloga, saj predlagajo, da zakon določi za himno celotno Zdravljico, in da bi se kot himna v skrajšani obliki lahko izvajale le druga in sedma kitica. Pri tem izpostavljajo razlog spoštovanja, vrednot domoljubja in narodne zavesti, ki bi bile po njihovem prepričanju izražene šele z besedilom druge kitice, ki pa se po vsebini obrača na slovenski narod.“

Poslanec NSi Jernej Vrtovec: „Zgolj sedma kitica Zdravljice pa tudi po prepričanju krščanskih demokratov premalo poudarja pripadnost slovenskemu narodu in je zato razmišljanje o noveliranju zakona o grbi, zastavi in himni in o slovenski narodni zastavi popolnoma na mestu. Na ta problem je kot smo že večkrat slišali, tudi opozoril slavni slovenski pisatelj iz zamejstva, ki smo ga Slovenci zares začeli ceniti šele v zadnjih letih, gospod Boris Pahor. Poudaril je, citiram: "V slovenski himni ni omenjenih Slovencev. To je navedel kot dokaz, da Slovenci sebe ne cenimo. Poudaril je, da gre pri himni za pomembno vprašanje slovenske narodne zavesti, za naraven in pozitiven občutek pripadnosti nekemu narodu, ki mora biti v himni posebej poudarjen." Borisu Pahorju gre torej pritrditi. Sedma kitica Prešernove Zdravljice res ne omenja slovenskega naroda ali slovenstva, zato je predlog, da za slovensko himno razglasita druga in sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki se glasi: "Komu narpred veselo zdravljico, bratje, čmo zapet. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, kar nas je, sinov sloveče matere, povsem na mestu." Ali kdo v tej dvorani temu nasprotuje? Ali je kaj s tem narobe? Je kaj napačno? Jaz osebno mislim, da tukaj gospod Boris Pahor povsem utemeljeno predlaga, da gremo v to spremembo. Slovenska himna vsekakor mora torej omenjati slovenski narod in slovenstvo. Krščanski demokrati zato predlog sprememb in dopolnitev Zakona o grbi, zastavi in himni podpiramo v delu, ki določa, da je slovenska himna druga in sedma kitica Zdravljice.“

Poslanka SD Andreja Katič: „Himna in njena izvedba imata torej ustrezno veljavno zakonsko podlago. Trditev o neustavnosti pa je izključno le sprenevedanje in zavajanje predlagatelja zakona. S predlaganimi spremembami zakona se želi razširiti himno na celotno besedilo Prešernove Zdravljice, pa je pri tem potrebno opozoriti tudi na obseg. Upoštevati moramo posebne zahteve, ki so povezane s samim izvajanjem himne. Kako bodo ljudje spremljali izvajanje osem kitične himne, če bo ta trajala 6 minut ali več? S tem himna zagotovo izgublja svoj pomen. Predlog se tudi ne dotika razmerja med instrumentalno in vokalno izvedbo himne. Kar pa zadeva instrumentalno izvedbo himne, kdo pa ve kateri tekst, katera kitica je mišljena, če je himna samo v instrumentalni izvedbi osemkrat. V instrumentalno vokalni izvedbi pa bi bilo potrebno dopolniti tudi 4. člen veljavnega zakona, ker sta besedilo in zapis melodije himne sestavni del zakona, in ne verjamemo, da je predlagatelj to spregledal.“

Poslanka ZL Violeta Tomić: „Predlagatelji si očitno želijo himno z več narodnega samopoveličevanja in nacionalnega šovinizma. Dejansko pa smo lahko ponosni na vrednote, ki jih sporoča ravno ta sedma kitica. Izraža namreč mednarodno solidarnost, hrepenenje po mirnem sobivanju narodov in tudi vseh Slovanov in drugačni prihodnosti. In to so vrednote, o katerih je sanjal tudi naš veliki Prešeren, in verjemite mi, predlagatelji, France Prešeren bi danes nosil rdečo zvezdo, če vam je všeč ali ne. Ob globalnem trpljenju, ki ga od Ukrajine do Sirije in Iraka povzročajo vojne v službi zahodnega imperializma, so to vrednote, ki morajo na mednarodni ravni postati dejanska praksa. Zato smo lahko ponosni, da se s temi besedami Slovenija predstavlja v svetu in se ne zapira v svojo provincialnost in zaplankanost.“