Pred 100 leti se je rodil p. Franc Husu, prevajalec Prešerna v italijanščino
Slovenija | Tone Gorjup
V želji, da ne bi pozabil materinega jezika in da bi Franceta Prešerna poznali tudi v italijanskem prostoru, je v sedemdesetih letih klarentinec p. Franc Husu začel prevajati njegove Poezije. Začel je s soneti, nadaljeval s Krstom pri Savici in nazadnje prevedel in poskrbel za izdajo celotnih Prešernovih Poezij. Ta redovnik se je rodil pred 100 leti v Proseku nad Trstom. Njegov jubilej je primeren trenutek, da ga bolje spoznamo.
Franc Husu je bil rojen 24. januarja 1915 kot prvi od osmih otrok v družini vrtnarja in vaškega cerkovnika na Proseku nad Trstom. Tam je končal pet let osnovne šole. V župnijo so zaradi italijanskih vernikov pogosto prihajali klarentinci iz Trsta in iskali mlade fante, ki bi se jim pridružili. Župnik jih je opozoril na nadarjenega Franca in ta je z enajstimi leti odšel v njihovo redovno šolo v oddaljeni Piemont. Teologijo je končal v Frascatiu in bil februarja 1940 posvečen v duhovnika. Nekaj let je predaval filozofijo v Albanu, nato pa nadaljeval študij in doktoriral iz teologije na Angelicumu v Rimu. Večino duhovniških let bival v italijanski prestolnici v župniji Srca Marijinega. Nekaj let je bil župnik v Palermu, sicer pa je opravljal različne službe v redovni skupnosti od vzgojnih do vodstvenih ter predaval. Bil je tudi urednik lista italijanskih klarentincev Messaggero del Cuore di Maria. V tej reviji je objavljal številne članke, svoje pesmi, tr razne prevode iz slovenščine, španščine in francoščine. V njej je kot podlistek izhajal njegov prevod Jurčičevega Desetega brata. Napisal je prvi obširen življenjepis ustanovitelja klarentincev Antona Marije Klareta v italijanščini.
Ko Franc Husu v času študija začutil, da se s straši sploh ne bi več znal pogovoriti po slovensko, je začel načrtno brati knjige in prevajati Gregorčiča. Pri tem je odkril, da imamo tudi Slovenci velike umetnike. Odločil se je za Prešerna, več let pilil svoje prevode in potem poskrbel, da so tudi izšli. Kar štirideset let je bil osrednji prevajalec Prešerna v italijanščino. O njem je med drugim dejal: „Spoznal sem, da je ne samo poglobil, ampak na nek način tudi ustvaril dušo slovenskega naroda … pomagal narodu k zavesti, da moramo Slovenci ostati enotni posebno ob takratni germanizaciji in pojmovanju, da je vse, kar je slovensko manjvredno.“ Husu je prevajal tudi Cankarjeve črtice in Rebulovo delo Smer, nova zemlja, ki je ostalo v rokopisu.
P. Franc Husu pri nas ni poznan. Sem in tja ga omenjajo v kakšni slavistični reviji ali prešernoslovci v svojih zapisih o prevodih. Slovencem ga je leta 1978 v pogovoru za februarsko revijo Ognjišče predstavil urednik Franc Bole. O njem so pisali v zamejskem tisku, omenja pa ga tudi Primorski biografski leksikon.
