Po pogovorih o fiskalnem pravilu z opozicijo nekaj časa za premislek

Slovenija | 12.01.2015, 19:10

Medtem ko je predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu že v postopku v DZ, je premier Miro Cerar danes z opozicijo začel nov krog usklajevanj o potrebnih rešitvah, da bi ob odločanju v DZ dobil zadostno dvotretjinsko podporo. Pogovore bodo nadaljevali prihodnji teden, ko bi lahko rešitev že dozorela. Popuščati je pripravljena tudi SDS.

Cerar, ki se je z opozicijo sestal skupaj s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, je dosedanje pogovore označil za konstruktivne, kar mu daje upanje, da gredo v pravo smer.

Vsebine predloga zakona, s katerim se bo določilo izvajanje maja 2013 v ustavo zapisanega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, Cerar ni pojasnjeval. Upa pa, da bodo že prihodnji teden lahko povedali, kakšna rešitev bo šla kot skupen predlog v postopek v DZ.

Današnji pogovori so po njegovih besedah doslej potekali zelo konstruktivno in so bili zelo vsebinski. Po njegovih besedah potrebujejo čas za razmislek, a ocenjuje, da bo prihodnji teden zadeva dozorela.

Največja opozicijska stranka SDS je po besedah predsednika Janeza Janše pri prehodnem obdobju pripravljena podpreti bolj fleksibilno različico in pristati na to, da se letnica, ko morajo biti prihodki in odhodki uravnoteženi in brez primanjkljaja, premakne z ustavno določene. To je po Janševih besedah leto 2015. Tudi sam namreč priznava, da je leto, ki smo ga začeli, za to vlado težava.

Kakšna prestavitev oz. na katero leto, je po njegovih besedah stvar izračunov in dogovora. Niso pa v SDS za to, da se v zakon zapiše, da je vlada tista, ki določi, kdaj je položaj tako težak, da država lahko več porabi kot ustvari. "Fiskalno pravilo je v ustavo zapisano ravno zato, da vlada nima skušnjav in ni tista, ki določa, kdaj je položaj tako resen, da lahko porabi več kot se zbere v proračunu," je dodal Janša.

Spomnil je na t.i. švicarsko formulo, ki omogoča vnaprejšnjo določitev, kdaj gre za težak položaj. "Ne pa, da je to odvisno od volilnega leta ali pa fiskalnega sveta, ki ga vladna koalicija sama imenuje," opozarja prvak SDS.

V ZaAB se zavedajo, da gre za pomemben zakon, a ga vseeno niso pripravljeni kar brezglavo podpreti. Zato so vztrajali pri informativnih izračunih oz. dolgoročnih projekcijah glede izvajanja fiskalnega pravila, ki so jih danes tudi prejeli, je povedala predsednica stranke Alenka Bratušek.

Gradivo bodo preučili še ta teden in se nato pogovarjali o podpori. "Pri tako pomembni zadevi je težko odgovarjati na prvo žogo. Zavedamo pa se, da gre za pomemben zakon, h kateremu nas zavezuje ustava," je Bratuškova pojasnila novinarjem.

Uravnoteženost proračuna naj bi dosegli v srednjeročnem obdobju, kar po njenih besedah nista le dve leti. "Če bi se proračun uravnotežil letos, bi to bila katastrofa za državo," je opozorila. Vodja poslancev ZL Luka Mesec pa je dejal, da vlada predvideva začetek uveljavljanja fiskalnega pravila v tem letu, s prehodnim rokom uravnoteženja javnih financ do leta 2019.

Mesec je sicer Cerarju in Mramorju predlagal, naj fiskalno pravilo izbrišejo iz ustave, ker je škodljivo tako v dobrih kot v starih časih. Če se vlada za to ne bo odločila, pa ji v ZL predlagajo, naj si pusti čim več manevrskega prostora, da bi imela država čim več možnosti za ukrepanje. Predlagali so tudi razširitev fiskalnega sveta, tako da v njem ne bi sedeli le predstavniki kapitala, pač pa celotne družbe.

V ZL namreč menijo, da bi imela s fiskalnim pravilom država v slabih časih težave pri boju proti krizi, saj fiskalno pravilo omejuje javnofinančni primanjkljaj. V dobrih časih, to je bilo po njegovih besedah med letoma 2000 in 2005, ko je Slovenija dohitevala razvitejše države po BDP, je imela naša država vedno javnofinančni primanjkljaj, a se je kljub temu državni dolg relativno manjšal.

"Tudi sama vesta, da je fiskalno pravilo škodljivo in iščeta načine, kako poskusiti razširiti manevrski prostor," je o današnjih pogovorih s Cerarjem in Mramorjem še povedal Mesec. Mramor se namreč po njegovih besedah strinja, da ima fiskalno pravilo takšne učinke na gospodarsko rast in socialno državo, kot jih opisuje ZL. "Torej manjša gospodarska rast in manj izdatkov za socialo," je pojasnil Mesec.

Da se bo upoštevalo njihove predloge, pričakujejo tudi v NSi. Kot je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, zahtevajo, da je zakon v skladu z ustavo in da je v njem jasno opredeljeno, kako se bo doseglo zmanjšanje primanjkljaja. Dobili so zagotovila, da bo Mramor v tej smeri razmišljal.

"Začetek uresničevanja fiskalnega pravila naj bi bil po predlogu zakona že letos, postopno zniževanje dolga pa do leta 2019. V ustavi tudi ne piše, da bi morali že letos imeti popolnoma uravnotežen proračun," je spomnila Novakova.