Bo državni zbor sledil ustavnim sodnikom?
Slovenija | 07.01.2015, 14:36
V Sloveniji delujejo tri zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program. Poleg Osnovne šole Alojzija Šuštarja še Waldorfska šola Ljubljana in Montessori inštitut. Vse tri obiskuje nekaj več kot tisoč učencev. Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča je njihove starše razveselila, saj jim zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Sodišče je določilo, da mora državni zbor protiustavnost odpraviti v roku enega leta. Ali bo, pa je drugo vprašanje.
Priprava zakona, ki bo tudi za zasebne šole predvidel 100 odstotno financiranje javnega programa, ne le 85 odstotno, kot je urejeno v zakonu iz leta 1996, zdaj čaka ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tam so nam danes sporočili, da odločbo še preučujejo, a da bodo odločitev ustavnih sodnikov spoštovali.
Različna mnenja pa so se pojavila med političnimi strankami. Medtem ko so v SMC prav tako izjavili, da odločitev sodišča spoštujejo, v ZaAB medtem trdijo, da se z odločitvijo sodišča "na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja". Po drugi strani pa so v NSi navdušeni. Po njihovem mnenju je prav, da se šolski programi financirajo ne glede na to, ali jih izvaja zasebna ali javna šola. "Vsi državljani, zlasti pa starši, morajo imeti možnost kvalitetne izbire," so prepričani. Tudi v SDS pozdravljajo odločitev, saj da imajo tako "končno vsi vsi slovenski šoloobvezni državljani enake pravice". Programi zasebnih šol so po njihovem mnenju dobrodošla popestritev izobraževalnih možnosti. Prav tako so zadovoljni z prihodnjo razbremenitvijo staršev, ki so bili doslej v neenakem položaju. Nekdanji šolski minister dr. Milan Zver je sinoči za Odmeve dejal, da so bili starši dejansko diskriminirani. "Kot davkoplačevalci so financirali javno šolo, kot starši so morali sofinancirati še šolanje na zasebni šoli."
V SD pa odločitev ustavnih sodnikov obžalujejo, saj menijo, da je ustavno sodišče z njo načelo temelje "kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja", hkrati pa je tudi "zamajalo socialno državo kot tako". Nekdanji predsednik stranke Igor Lukšič, ki je bil tudi na čelu ministrstva za šolstvo, je bil sinoči v Odmevih oster. Trditev Zvera, da je bilo stanje diskriminatorno do staršev, je takole zavrnil. "Oni imajo na izbiro javno šolo, ki je brezplačna. Te šole poslujejo po posebnem sistemu znotraj javnega sektorja, šolnine ne morejo zaračunavati, medtem ko privatne šole imajo poseben program, ki je tudi javno priznan, ampak to posebnost je treba plačati."
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je povedal, da o tem v stranki še niso razpravljali, a da načeloma spoštujejo vse odločbe ustavnega sodišča. Osebno pa meni, da je v Sloveniji javno šolstvo dobro organizirano in da bi lahko javni program v celoti izvajale javne šole.
Podobno ostri so v ZL, ki je prepričana, da je ustavno sodišče v tem primeru pokazalo svojo politično opredeljenost. Gre za začetek razgradnje javnega šolskega sistema in proti temu bomo protestirali," je med drugim dejal Luka Mesec. Stališča potrjujejo, da se utegne v državnem zboru razviti še ostra polemika ob obravnavi spremembe zakonodaje, kot jo zahteva ustavno sodišče. Na vprašanje, ali lahko državni zbor zaobide odločitev ustavnih sodnikov, nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek za naš radio takole odgovarja.
"Mogoče je, ker ni mogoče državnega zbora prisiliti v neko zakonodajno aktivnost, je pa malo verjetno." Spomni na primere, ko se odločba ustavnega sodišča ni spoštovala in je potem sodišče samo sprejelo odločbo za realizacijo, denimo pri ustanovitvi ankaranske občine. Poudarja pa, da bi tokratno odločitev poslanci sprejeli preprosto, niso potrebne neke predhodne analize, saj bi bilo treba v zakonu iz leta 1996 popraviti le odstotek financiranja iz 85 na 100. Na vprašanje, ali bi starši lahko zahtevali povrnitev razlike za nazaj, pa je odgovoril nikalno.
Torej, če bi obstajala politična volja, bi spremembo, ki jo zahteva ustavno sodišče, lahko hitro sprejeli v državnem zboru. A žal praksa kaže, da se pri politiki, če za to obstaja najmanjša možnost, vedno stvari zapletejo. Ali pa vsaj zavlečejo.
