Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh
Malo gospodarstvo bi lahko do konca leta zaposlilo do 10.000 ljudi
Politika Petra Stopar
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije trdijo, da je bilo leto 2014 zelo pomembno. Za obrtnike in male podjetnike so dosegli številne zakonodajne spremembe in druge ugodnosti, ki jim bodo olajšale poslovanje. Gospodarske razmere se po oceni obrtnikov izboljšujejo, niso pa še takšne, kot bi morale biti.
Kot je na srečanju z mediji povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, je v njihovem zborničnem sistemu prijavljenih več kot 30.000 članov, s pomočjo katerih so v lanskem letu dosegli nekaj pomembnejših ciljev, kot glavnega razveljavitev nepremičninskega davka na ustavnem sodišču. Dosegli so še spremembo pavšalne obdavčitve – tako se je z letošnjim letom prag 50.000 evrov letnega prometa dvignil na 100.000 evrov. Vlada je tudi na pobudo gospodarstva umaknila predlog zakona o trošarinah na sladke pijače, prav tako se je podaljšalo prehodno obdobje za upokojene samostojne podjetnike, ki lahko svoj status zavarovanca uredijo do konca leta 2015. Sicer pa so bile gonilne sile lanske gospodarske rasti povečan izvoz in investicije.
O tem, kaj pozitivne napovedi o gospodarski rasti pomenijo za podjetja sama, smo vprašali podpredsednika Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v Državnem svetu Alojza Kovšco. »Gospodarska rast se zazna že takrat, ko primarni izvajalci prijavijo nek posel in zabeležijo transakcije, ni pa to še rečeno, da so tisti na repu produkcijske verige dobili poplačano svoje delo oziroma svoj material. Torej gospodarska rast bo zaznana šele takrat, ko bodo lahko obrtniki in podizvajalci redno plačevali davke, ter prispevke in plače svojim zaposlenim. To je realna gospodarska rast. Dokler pa se plačilni roki daljšajo, število poslov manjša in davčna bremena večajo, do takrat za nas ni kakšnega posebnega razloga za veselje,« je dejal za naš radio.
Od vlade zato pričakujejo bolj proaktivno delovanje za zagon gospodarstva, pravi Kovšca in pojasnjuje, da obstaja že lep nabor ukrepov, ki bi jih ta vlada lahko že sprejela in bi malim veliko olajšala delovanje. Kot pravi, so že plačilni roki uzakonjeni na tak način, da veliki še vedno lahko izsiljujejo male in tako ustvarjajo dolžniške vlakce, ki na koncu povzročijo iztirjenje celotne kompozicije.
Veliko se po njegovem govori tudi o notranji razdolžitvi podjetij v obliki prisilnih poravnav, kar je za gospodarstvo nesprejemljivo. »Mi imamo podjetja, ki so šla skozi celo vrsto prisilnih poravnav, nato pa šla v stečaje. To je čisto navadna oblika kraje oz. zakonitega ropanja tistih, ki so v upravnem in ekonomskem sistemu, kakršnega imamo, v podrejenem položaju. Če bi vlada resno mislila s tem, ko se nas loteva z davčnimi blagajnami, potem bi se morala lotiti tistih, ki nas spravljajo v situacijo, da moramo utajevati davke in prispevke, da lahko sploh preživimo. Drugi del zgodbe, ki je največkrat zamolčan, je tudi prisotnost tujih gospodarskih družb oz. podjetnikov na teritoriju Republike Slovenije in njihovo delovanje. Kolikor je meni znano, obstaja samo obrazec, v katerega tuja gospodarska družba vpiše delavce, se priglasi enkrat na leto pri Obrtni zbornici, in veselo 'hara' po teritoriju RS in opravlja dejavnost. Prav zanima me in zelo rad bi, da bi kdo izmed medijev postavil ministru za finance vprašanje, koliko davka na dobiček pa so te tuje družbe, ki evidentno tukaj so in nam konkurirajo, do zdaj plačale RS. Te družbe praviloma vozijo tudi repro material iz drugih držav in tudi davka na dodano vrednost ne plačajo, v glavnem poslujejo v gotovini, kdo njih sploh nadzira?«
A kot rečeno, namerava vlada boj proti sivi ekonomiji zaostriti z davčnimi blagajnami, katerih uvedbo načrtuje v letošnjem letu. A ne le, da bo za podjetja to pomenil dodaten strošek, blagajne, pravi Meh, ne bodo ustavile šušmarjev, ki so velika nelojalna konkurenca. Kot nam je povedal, Avstrijci davčnih blagajn nimajo zato, ker menijo, »da tisti trenutek, ko politika uvede davčne blagajne, gospodarstvu več ne zaupa«. Ob tem je spomnil na stališče OZS, da vsak račun šteje: »To se pravi, da lahko račun izda samo tisti, ki legalno opravlja svojo dejavnost. Tega šušmarji ne morejo. Kupci naših storitev pa vzamejo račun in tudi ob koncu leta dobijo popust od države – davčno olajšavo.«
V malem gospodarstvu so potencialna delovna mesta, trenutno so velike potrebe po kovinarjih, lesarjih, strojnikih, voznikih, gostincih … Če vlada ne bo podjetij dodatno obremenjevala, če se bodo davki in prispevki zmanjšali in se bo uredila delovna zakonodaja, lahko do konca leta po Mehovi oceni delo dobi 10.000 ljudi. Gospodarske razmere v državi se izboljšujejo, niso pa še takšne, kot bi morale biti, meni predsednik. Obrtniki in podjetniki, zbrani v zbornici, pa ob sprejemanju ukrepov za izhod iz krize predvsem veliko upov polagajo na pristojnega ministra Zdravka Počivalška - ta namreč prihaja iz gospodarstva, kar je po Mehovih pojasnilih spodbudno.
