Različno financiranje osnovnih šol ni skladno z ustavo
Slovenija
Različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol ni skladno z ustavo. Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi za in štirimi proti. Državnemu zboru je naložilo, naj ureditev, po kateri zasebni šoli za izvajanje osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, odpravi v enem letu. Pobudniki ustavne presoje so zadovoljni.
Osnovnošolsko izobraževanje je po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev. Kot je zapisalo ustavno sodišče, to učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega programa osnovne šole, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. "Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne ustanove, ki ta program izvajajo," je še pojasnilo.
Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo Antona in Bernarde Kokalj ter Petra in Nike Gregorčič, staršev šoloobveznih otrok, ki morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, ter na pobudo Zavoda svetega Stanislava, ki je njen ustanovitelj. "Odločitev se mi zdi logična, saj gre za vprašanje enakosti, osnovnih človekovih pravic, pravic otrok do financiranja za tisti del, ki ga država od staršev pravzaprav zahteva skladno z zakonodajo," je za naš radio povedal Kokalj. Drugačna odločitev ustavnega sodišča bi ga presenetila. "Če je otrok v javni osnovni šoli, mu država zagotavlja stoodstotna sredstva za del izobraževalnega programa, ki ga predpiše država, če pa je v zasebni šoli, pa za ta isti del programa, ki ga prav tako predpiše država, zagotavlja samo 85 odstotkov sredstev, kar pomeni evidentno diskriminacijo."
Da bodo starši, katerih otroci obiskujejo ali Osnovno šolo Alojzija Šuštarja ali ostale zasebne osnovne šole ter zato plačevati šolnino, od zdaj naprej v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi starši, je za Radio Ognjišče poudaril tudi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda svetega Stanislava Gregor Celestina. Kot je dodal, se odločitev ustavnega sodišča nanaša na javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja in zagotavljanje sredstev za njegovo izvajanje. "Medtem ko bo morala šola še naprej sama kriti stroške vzdrževanja stavbe in materialnega zagotavljanja pogojev za uspešno, dobro in kakovostno delo. To za nas, za šolo ostaja isto."
V Sloveniji delujejo tri zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja - poleg Osnovne šole Alojzija Šuštarja še Waldorfska šola Ljubljana in Montessori inštitut. Na družbenih omrežjih so se že pojavile kritike, da gre za privilegiranje katoliškega šolstva. "Prva stvar je, da ne gre le za katoliške šole, druga pa, da ne gre za ideološko vprašanje. Gre za posameznega otroka, ki se želi šolati na neki drugi šoli, gre za financiranje obveznega dela programa, ne tistega, ki je specifičen za katoliško šolo, če gre za njo, gre za financiranje obveznega dela programa, ki ga šoli pripisuje država. Ne izbira ga ali šola ali starši," odgovarja Kokalj. "Meni se zdijo očitki nerazumljivi. Zasebne šole so za državo cenejše kot vse javne šole. Za javne šole mora v nasprotju z zasebnimi država oziroma občina zagotavljati vse sredstva," pa dodaja Celestina.
