Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

VIDEO: Papež na Filipinih – 4. dan: Naučimo se jokati ob tistih, ki trpijo

Cerkev po svetu | 18.01.2015, 14:27 Marta Jerebič

Papež je končal sedmo apostolsko potovanje, ki se je 13. januarja začelo na Šrilanki. Filipine bo sicer zapustil jutri ob tretji uri zjutraj po našem času. Zadnji današnji dogodek je bila maša v manilskem parku Rizal. V pridigi je spregovoril o identiteti Filipincev ter spodbudil k varovanju družine, otrok in mladih. Pred tem pa se je srečal tudi z verskimi predstavniki in mladimi. Ob tem je vse pozval, naj se naučimo jokati ob tistih, ki trpijo.

Papež Frančišek ob sklepu svojega obiska na Filipinih spregovoril o varovanju družine

Zadnji dogodek pa je bila maša v manilskem parku Rizal, ki se je je udeležilo med 6 in 7 milijonov ljudi. Doslej se še nobenega papeževega dogodka v zgodovini ni udeležilo toliko ljudi. Največ – 5 milijonov ljudi se je udeležilo svetovnega dneva mladih leta 1995 v Manili, ki ga je vodil Janez Pavel II. Pravzaprav je bilo danes skoraj nemogoče prešteti nepregledno množico, ki je slovesnost prek velikih zaslonov spremljala tudi po drugih manilskih trgih in ulicah. Ljudi ni oviral niti močan dež.

Mnogi so s seboj prinesli kipce malega Jezusa, saj je na Filipinih nedelja po Jezusovem krstu že od nekdaj t.i. nedelja Deteta Jezusa. Ljudska pobožnost do svetega Deteta se je na Filipinih začela širiti pred 450 leti, ko je Magellan tamkajšnji kraljici podaril njegov kipec, ki ga še zdaj skrbno hranijo in častijo na bližnjem otoku Cebu-ju. Filipince po vsem svetu povezuje prav ta pobožnost ter z njo povezane pesmi in značilne procesije.

Papež je v pridigi spregovoril o identiteti Filipincev, kritičen je bil do poskusov filipinske vlade, da nadzira rast prebivalstva. Poudaril je, da je družina tarča zahrbtnih napadov in programov, ki "nasprotujejo vsemu, kar imamo za resnično in sveto". Zato je spodbudil k varovanju družine, otrok in mladih.

Papež Frančišek
Papež Frančišek © FB: Vatican Radio - English Section
"Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj" (Mr 10,15), je papež Frančišek spomnil Filipince pri današnji sklepni sveti maši ter nadaljeval, da smo vsi člani iste družine Božjih otrok. To je naša istovetnost, iz katere izhaja tudi poklicanost biti v tem svetu priče njegove resnice in pravičnosti. Bog je svet ustvaril kot čudovit vrt in človeka prosil, naj zanj skrbi. Človek pa je z grehom iznakazil to naravno lepoto, uničil je edinost in lepoto človeške družine, naredil družbene strukture, ki trajno vzdržujejo revščino, neznanje in korupcijo.

Sveto Dete pa nas spominja, da imajo otroci svojo drugačno modrost, ki ni modrost tega sveta. Poklicani smo torej, to svojo istovetnost Božjega otroštva skrbno varujemo.

Papež Frančišek je v nadaljevanju spomnil, da je otroka Jezusa varoval sveti Jožef in da je na zemlji otrok Jezus imel družino. Spominja nas, kako pomembno je varovati naše družine, tudi Cerkev, ki je Božja družina, ter svet, ki je naša človeška družina. Ob zgledu Svete družin je papež nato spodbudil, naj tudi sodobna družina posebno skrb namenja mlademu rodu: "Tudi mi imamo nalogo varovati, voditi in spodbujati naše mlade, jim pomagati graditi družbo, ki je vredna svoje velike duhovne in kulturne dediščine."

Nadaljeval je, da je pomembno zlasti, da v vsakem otroku vidimo dar, ki ga je treba sprejeti, ljubiti in varovati. Skrbeti moramo za mlade in ne dovoliti, da bi bili oropani upanja ter obsojeni na življenje na ulici.

Nato je sveti oče Filipince izročil Detetu Jezusu in ga v molitvi prosil, naj jim pomaga, da se bodo zlasti v družinah in skupnostih med seboj varovali, da bodo delovali združeni v graditvi sveta pravičnosti, poštenosti in miru.

Ob koncu evharističen daritve v času približevanja večerne zarje so bili vsi prisotni povabljeni prižgati lučke, ki so jih prinesli s seboj in ki naj jih spominjajo, da so v svet poslani nositi Kristusovo luč vere, upanja in ljubezni.

Srečanje z mladimi

Papež Frančišek se je pred mašo na športnem igrišču univerze sv. Tomaža v Manili srečal s približno 30 tisoč mladimi, v okolici pa mu je prisluhnilo še več deset tisoč ljudi. Tudi tokrat je dogajanje spremljal močan dež, papež pa je znova opustil vnaprej pripravljen govor in spregovoril v španščini. Odgovarjal je na pričevanja mladih, ki jih je spodbudil, naj ne bodo muzejska mladina, polna informacij, ampak naj se učijo ljubiti in pustijo, da so ljubljeni.   

Najbolj pretresljiva je bila izpoved 14-letne deklice, ki je nekdaj živela na ulici. Po ocenah Združenih narodov je na Filipinih okoli 1,2 milijona uličnih otrok. Papeža je vprašala, zakaj Bog dopušča, da je toliko otrok zapuščenih, žrtev prostitucije in mamil ter pri tem izbruhnila v jok. Sveti oče jo je objel in dolgo časa držal roko na njeni glavi, nato pa v pridigi dejal: "Jedro tvojega vprašanja skoraj nima odgovora. Samo, ko smo sposobni jokati zaradi stvari, ki si jih povedala, smo sposobni priti blizu odgovoru na to veliko vprašanje: zakaj otroci trpijo. Ko je srce sposobno jokati, lahko nekaj razumemo."

Kristus je razumel naše življenje, ko je jokal, na primer ko mu je umrl prijatelj. "V današnjem svetu primanjkuje sposobnosti jokati. Jočejo tisti, ki so odrinjeni, izključeni, zavrženi. Tisti, ki živijo brez posebnega pomanjkanja, pa ne znajo jokati. Nekatere resničnosti življenja je mogoče videti samo z očmi, ki so jih umile solze. Vsakogar izmed vas vabim, da bi se vprašal: sem se naučil jokati? Sem se naučil jokati, ko vidim otroka, ki je lačen; otroka, ki je pod vplivom mamil; otroka, ki nima doma; zapuščenega otroka; zlorabljenega otroka; otroka, ki ga je družba izkoristila? Naučimo se jokati."

Papež Frančišek
Papež na Filipinih © Radio Vatikan

Kdor ne zna jokati, ni dober kristjan, je še dejal papež in dodal, da je naš odgovor na vprašanje, zakaj trpijo otroci ali zakaj se dogajajo tragedije, lahko le tišina ali besede, ki se porodijo iz solza. Ob dejstvu, da je bila med štirimi pričevalci le ena ženska, pa je papež dejal, da bi morali v današnji družbi ženskam dati več prostora, saj lahko stvari vidijo z drugačnimi očmi, sposobne so zastaviti vprašanja, ki jih moški niso sposobni doumeti.

Papež je svoj nagovor sicer začel z molitvijo za 27-letno prostovoljko. Med pripravami na mašo v Taclobanu se je namreč zaradi močnega dežja in vetra porušil del odra in padel nanjo, zaradi česar je umrla. Sveti oče se je na nunciaturi srečal z njenim očetom, njena mati je bila še na poti iz HongKonga. Bila je edini otrok.

Papež je na srečanju z mladimi odgovoril še na druga vprašanja pričevalcev. O internetu in pametnih telefonih je dejal, da niso nujno nekaj slabega, a paziti se je treba, da ne bi informacije le kopičili in jih ne znali uporabljati. "Tvegamo nevarnost, da bi se spremenili v mlade, ki so kot muzej – ki imajo vse, a ne vedo, kaj delati s tem. Takih mladih ne potrebujemo, pač pa potrebujemo mlade, ki so sveti. To je povezano z »izzivom ljubezni« …. V življenju se je potrebno naučiti ljubiti. Tudi nakopičene informacije postanejo rodovitne samo preko ljubezni."

Po papeževih besedah je najpomembnejše, kar se moramo naučiti v življenju to, da ljubimo in pustimo, da smo ljubljeni. Slednje je težje od prvega, zato tudi ni lahko razumeti Božje popolne ljubezni. Frančišek je mlade še pozval, naj posebno pozornost namenjajo revnim.

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...