Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Papež v Taclobanu (foto: Radio Vatikan)
Papež v Taclobanu

VIDEO: Papež na Filipinih – 3. dan: Srečanje z žrtvami preživelih po tajfunu

Cerkev po svetu | 17.01.2015, 14:01 Marta Jerebič

Papež Frančišek je današnji dan obiska na Filipinih preživel v Taclobanu, območju, ki ga je leta 2013 najhuje prizadel tajfun in v katerem je umrlo več kot 6 tisoč ljudi. To je bil najbolj pričakovani del njegovega potovanja na tem otoku, ki pa ga je moral zaradi močnega dežja skrajšati za štiri ure, saj vremenske razmere pozneje ne bi dopuščale vzleta letala.

Papež Frančišek se je kljub opozorilom, naj obisk v celoti odpove, vseeno odločil, da pride na filipinski groun zero. Ker so bili zaradi varnostnih razlogov dežniki prepovedani, je množica papeža pričakala v rumenih dežnih plaščih. Mnogi so na mašo z njim, ki je potekala ob mednarodnem letališču Tacloban, čakali že od prejšnjega popoldneva.

Sveti oče je v znamenje solidarnosti z njimi nosil enak rumen dežni plašč kot približno milijon prisotnih. Kot že večkrat v svojem pontifikatu, je opustil vnaprej pripravljen govor in ob simultanem prevodu v angleščino spregovoril v španskem jeziku. "Ko sem videl to katastrofo, sem začutil, da bi moral biti tu. Tisti dan sem se odločil za potovanje sem."

Papež je dejal, da sam ne more ostati pri njih, Jezus pa lahko. K njim je prišel, da bi jim povedal, da je Jezus z njimi, da jih Gospod nikoli ne zapusti. Nekateri bodo sicer rekli, da jih je zapustil, saj so izgubili hišo, družino, vse, kar so imeli. "Spoštujem to čustvo, vendar pa me Jezus s križa ne zapusti. Doživel je enako katastrofo, kot jo danes doživljamo mi. Jezus nas je sposoben razumeti. Imamo Gospoda, ki je sposoben jokati z nami, nas spremljati v najtežjem trenutku življenja."

Bolj ko se je nadaljevalo papeževo razmišljanje o bolečini preživelih po tajfunu, večja je bila tišina, v očeh prisotnih so se nabrale solze. "Mnogi ste izgubili vse … Ne vem, kaj naj vam rečem, vendar Bog ve, kaj reči. Mnogi ste izgubili del družine. Lahko vas samo v tišini gledam in vas v tišini spremljam. Mnogi ste se spraševali: zakaj Gospod? Vsakemu Gospod odgovarja v srcu iz srca. Ne vem, kaj naj drugega rečem."

Dejstvo je, da papežu ni bilo treba reči nič več. Njegova prisotnost med preživelimi po tajfunu, je bila dovolj.

Ob koncu maše je papež zmolil molitev: "Hvala Bog, ker z nami deliš bolečino, kot eden izmed nas. Hvala, ker nam daješ upanje … in v najbolj črnogledih trenutkih v tolažbo daješ Marijo. Hvala Bog, ker nas ne puščaš sirote."

V pripravljenem govoru v angleščini se papež zahvaljuje vsem, ki so pomagali preživelim po tajfunu, oblasti, mednarodne agencije, dobrotnike in druge ljudi pa poziva, naj se ne utrudijo, saj je treba še veliko obnoviti. Čeprav so se naslovnice časopisov spremenile, stiske ostajajo.

Na območju, kjer je papež daroval mašo, je močan veter podrl del jeklene konstrukcije odra, in pod seboj do smrti pokopal 27-letno prostovoljko. Papež je njeni družini poslal sožalni telegram. Na letališču v Taclobanu pa je zaradi slabega vremena letalo z vladnimi predstavniki med vzletanjem zapeljalo z vzletne steze in obtičalo v blatu, a v nesreči ni bil nihče ranjen.

Po maši v Taclobanu je Frančišek odšel na nadškofijo v Palu, ki je bila novembra 2013 zaradi tajfuna, prav tako poškodovana. V bližini nastaja Center za starejše in sirote, financiran s strani papeža in imenovan po njem. Frančišek ga je blagoslovil le od zunaj, nato pa se je kratko srečal s približno 30-imi sorodniki žrtev tajfuna.

V katedrali, ki je bila pravkar obnovljena po tajfunu, bi se moral srečati z duhovniki, redovniki, redovnicami, bogoslovci in drugimi preživelimi po tajfunu, vendar jih je zaradi tropske nevihte Mekkhala, ki bi onemogočila poznejši vzlet njegovega letala, le kratko pozdravil in blagoslovil ter jim izročil govor, ki ga je pripravil za to srečanje. V njem je pozornost namenil revnim. Pozval je k spoštovanju njihovega dostojanstva, pravičnim političnim in ekonomskih odločitvam. Zahvalil se je mladim in vsem, ki so sodelovali pri obnovi, ter poudaril, da prava sreča izhaja iz pomoči drugim. Pričevanje Cerkve v teh težkih časih pa je označil za vir upanja, ozdravljenja in usmiljenja.

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...