VIDEO: Papež v Šrilanki – 2. dan: Kanonizacija Jožefa Vaza
Cerkev po svetu | 14.01.2015, 13:33 Marta Jerebič
Papež Frančišek je drugi dan svojega obiska v Šrilanki za svetnika razglasil Jožefa Vaza. Živel je med letoma 1651 in 1711 ter je odločilno prispeval k ohranitvi Cerkve na otoku, ki je v tistem času doživljala preganjanje katoličanov s strani nizozemskih kalvincev. Deloval je tako med Singalci kot Tamilci in v njuna jezika prevedel Evangelij. Papež je zato poudaril njegovo misijonarsko zavzetost na obrobjih takratne šrilanške družbe in versko svobodo izpostavil kot temeljno človekovo pravico. Današnje slovesnosti, ki je potekala ob obali indijskega oceana v središču Kolomba, se je udeležilo več kot pol milijona ljudi, tudi novoizvoljeni predsednik, ki je sicer pripadnik budizma.
Jožef Vaz je prvi šrilanški svetnik, ki sicer izhaja iz Indije, a ga je misijonarska gorečnost in naklonjenost do tamkajšnjega prebivalstva vodila na ta otok. Papež Frančišek ga je opisal kot vzornega duhovnika, ki je zgled tudi v tem, kako preseči verske delitve in prispevati k miru. Zato je za Cerkev v Šrilanki, ki v večverski družbi služi vsem njenim članom, zgled tudi danes. "Katoliška Cerkev ne dela razlik med rasami, veroizpovedmi, plemensko pripadnostjo ali družbenim položajem. V svojih šolah, bolnišnicah, klinikah in dobrodelnih ustanovah služi vsem. Zahteva le svobodo, da lahko še naprej opravlja svoje poslanstvo."
Papež je ob tem poudaril, da je verska svoboda temeljna človekova pravica. "Vsak posameznik mora biti svoboden, da sam ali skupaj z drugimi išče resnico, odprto izraža svoja verska prepričanja brez zunanjih ustrahovanj ali omejitev. Pristno čaščenje Boga ne vodi v diskriminacijo, sovraštvo ali nasilje, ampak v spoštovanje svetosti življenja, dostojanstva in svobode drugih ter ljubeznivega prizadevanja za blaginjo vseh."
Kot je še dejal papež Frančišek, smo po zgledu sv. Jožefa Vaza tudi mi poklicani 'iti ven' z enako gorečnostjo in pogumom ter enako rahločutnostjo in spoštovanjem do drugih. Šrilančane pa je pozval, naj še več prispevajo k miru, pravičnosti in spravi v družbi.
Ob koncu slovesnosti je kolombski nadškof, kardinal Malcolm Ranjith papežu predal 70 tisoč dolarjev, ki so jih šrilanški verniki zbrali za papeževe dobrodelne dejavnosti.
Papež v svetišču v Madhuju molil za spravo
Papež Frančišek drugi dan pastoralnega obiska v Šrilanki sklenil z obiskom božjepotnega svetišča Naše Gospe rožnega venca v Madhu na severu države. Tam ga je pričakalo več kot pol milijona romarjev. Zagotovil jim je, da kot Marija ne zapusti svojega Sina na križu, tako nikoli ne zapusti svojih trpečih otrok v Šrilanki, ki želijo znova zaživeti v mir. Ona jim bo dala moč in pogum za spravo, ki je deželi po skoraj tridesetletni vojni tako potrebna, je dejal papež.
Kraj, kjer se nahaja svetišče Naše Gospe, je svet za ljudi različnih veroizpovedi in etničnih skupin, ki so od nekdaj prihajali radi k njej. Štiristoletna zgodovina Marijine božje poti, ki je za katoličane osrednje narodno svetišče, je pestra. Med vojno se je tja zateklo na tisoče ljudi dokler se novembra 1999 spopadi tamilskih upornikov in vladne vojske niso razbesneli tudi v neposredni bližini svetišča. V enem od njih je bilo ubitih 44 oseb in precej ranjenih. Tudi milostno podobo Marije so morali umakniti na varno. Danes pa se zdi, da ta romarski kraj postaja simbol sprave za vse prebivalce dežele, ki so utrujeni od dolgotrajne vojne.Papeža Frančiška je ob prihodu pričakalo več kot pol milijona romarjev, da bi ga slišali. Sprejel in pozdravil ga je krajevni škof tem mu predstavil zgodovino svetišča. Sledilo je besedno bogoslužje med katerim je papež Frančišek najprej dejal: „Smo v hiši naše Matere, ki nam izreka dobrodošlico. V tem svetišču Naše Gospe iz Madhuja se vsakdo lahko počuti doma. Ob njej doživljamo navzočnost njenega Sina Jezusa. Tukaj Šrilančani. Tamilci in Singalci postajajo člani ene družine.“
Dejal je, da njej zaupajo svoje radosti in težave, svoje želje in stiske. Pri njej se čutijo varne. Vedo, da je Bog blizu, čutijo njegovo ljubezen in izkušajo njegovo usmiljenje. Spomnil je, da so med navzočimi družine, ki so veliko pretrpele v vojni, ki je ranila srce Šrilanke. Mnogi so bili ubiti in izpostavljeni nasilju v letih prelivanja krvi. Kot je dodal, tudi nihče ne more pozabiti tragičnih dogodkov na tem svetem kraju, zaradi katerih je moral Marijin kip, ki je bil tu od začetkov krščanstva na otoku, za nekaj časa oditi. Vendar, tako kot Marija ne zapusti svojega Sina na križu tako nikoli ne zapusti svojih trpečih otrok v Šrilanki, ki želijo znova zaživeti v miru. Skupaj z zbranimi se je Mariji zahvalil za njeno navzočnost in jo prosil božjega usmiljenja za vse grehe in zlo, ki je pretresalo deželo. Dejal jim je, da pri Njej lahko prejmejo milost, da se izpovejo svojih grehov, dosežejo odpuščanje. Šele s tem bo odprta pot do sprave.
Nazadnje je prosil Marijo, naj podpre prizadevanje prebivalcev Šrilanke, da bi ob njej našli navdih in moč v prizadevanjih za spravo, pravičnost ter izgradnjo miru v deželi. Ob koncu bogoslužja je v tihi molitvi počastil milostno podobo Marije in jih poklonil svoj rožni venec.
