Papež na Šrilanki
VIDEO: Papež v Šrilanki – 1. dan: Poziv k spravi
Cerkev po svetu | 13.01.2015, 15:29 Marta Jerebič
Papež Frančišek je zgodaj zjutraj po našem času prispel v Šrilanko in tako začel svoje 7. mednarodno potovanje. Budisti v državi predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, hindujcev je 12,6 odstotka, muslimanov 9,7, kristjanov pa 7,4 odstotka, od tega je največ katoličanov. Papež je v prvem govoru spomnil na grozovitosti državljanske vojne. Spodbudil je k spravi in spoštovanju pravic vseh. Zaradi poznega pristanka v Kolombu je odpadlo srečanje s škofi, v nagovoru predstavnikom drugih verstev pa je dejal, da mora sodelovanje temeljiti na iskrenosti.
Papeža sta na letališču sprejela kardinal Malcolm Ranjith in prejšnji teden izvoljeni predsednik Maithripala Sirisena, ki je imel ob tej priložnosti tudi prvi uradni nagovor. Deček in deklica sta Frančišku okoli vratu nadela venec iz belih in rumenih rož, torej barv vatikanske zastave. Plesalci pa so prikazali tradicionalne lokalne plese. Tako se je začel drugi papežev obisk na azijski celini, kjer živi dve tretjini svetovnega prebivalstva in zgolj tri odstotke vseh katoličanov po svetu, a ki je lani zabeležila več krstov kot v vsej Evropi.
Papež je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil na žalostno preteklost države in Šrilančane pozval k spravi oziroma zdravljenju ran 25-letne državljanske vojne, v kateri sta si nasproti stali vlada in Tamilci, ki živijo na severu države. Krvavi spopadi so se končali leta 2009. "Ni lahka naloga preseči grenko dediščino krivic, sovražnosti in nezaupanja, ki jo je zapustil spor. Udejanji se lahko le, če se zlo premaga z dobrim, in če se neguje tiste kreposti, ki spodbujajo spravo, solidarnost in mir," je dejal papež in dodal, da mora proces zdravljenja vključevati tudi iskanje resnice. Ne zato, da bi odprli stare rane, ampak ker je to nujno sredstvo za spodbujanje ozdravljenja, pravičnosti in edinosti.
"Prepričan sem, da imajo pripadniki različnih verskih izročil bistveno vlogo pri zapletenem procesu sprave in obnove države. Za to je nujno, da vsi člani družbe delajo skupaj, da vsi pridejo do glasu. Vsi morajo biti svobodni pri izražanju svojih skrbi, potreb, pričakovanj in strahov. Predvsem pa morajo biti pripravljeni sprejeti drug drugega, spoštovati razlike in se naučiti živeti kot ena družina." Na različnost se tako ne bo gledalo kot na grožnjo, ampak kot na vir obogatitve, je še dejal papež.
Za zgled je postavil blaženega Jožefa Vaza, ki ga bo jutri razglasil za svetnika. Dejal je, da nas njegov zgled krščanske ljubezni in spoštovanja do vsake osebe, brez razlikovanja glede na etnično pripadnost ali vero, še danes navdihuje in uči.
Papež Frančišek se je nato v neprebojnem papamobilu odpeljal proti prestolnici Kolombo. Ob cesti ga je pozdravljalo na tisoče ljudi, pa tudi številni sloni, ki so bili prekriti s tkaninami v barvah, ki so značilne za njihovo kulturo.
Papež odpovedal srečanje s škofi, tja poslal ParolinaPapeža Frančiška je ob cesti, ki je vodila v Kolombo, pozdravilo približno 300 tisoč ljudi. Zaradi množice, verjetno pa tudi zaradi zadušljive tropske vročine, se je 30-kilometrov dolga pot v prestolnico podaljšala za eno uro, zato je sveti oče nekoliko spremenil svoj program. Namesto da bi odšel na zasebno srečanje s škofi in na kosilo z njimi, je na nadškofijo poslal celotno svoje spremstvo z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom, na čelu. Sam pa si je odpočil na apostolski nunciaturi, kjer bo prespal dve noči, in tam daroval sveto mašo.
Papež z verskimi voditelji
Papež Frančišek se je nato srečal z novoizvoljenim predsednikom Maithripalom Siriseno, ki je svetega očeta sprejel že zjutraj na letališču. Že ob prevzemu položaja je obljubil zaščito verskih svoboščin in novo kulturo strpnosti na otoku.
Popoldne je sledilo srečanje s predstavniki različnih verskih skupnosti, ki delujejo v Šrilanki. Med njimi so bili katoličani, anglikanci, budisti, muslimani in hindujci. Budisti v državi predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, hindujcev je 12,6 odstotka, muslimanov 9,7, kristjanov pa 7,4 odstotka, od tega je največ katoličanov.
Papeža so za govorniškim odrom pozdravili voditelji več različnih verstev v državi. Predstavnik muslimanov je spregovoril o pomenu strpnosti med verstvi. Poudaril pa je tudi, da ubijanje v imenu islama, ni povezano z njihovo vero. Teroristi so izkoristili verstva za svoja zla dejanja, je dejal. Zato je po njegovih besedah danes še bolj pomembno, da se verstva povežejo in ustvarijo zdravo družbo za skupno sožitje. Uvodoma pa je spregovoril tamkajšnji škof, ki je poudaril, da je družba Šrilanke več verski. Povedal, da vernike različnih verstev papež nagovarja s svojim preprostim življenjem in delovanjem za dialog.
Sveti oče je povedal, da je prišel v Šrilanko po poteh svojih predhodnikov, da bi pokazal veliko ljubezen Katoliške Cerkve do njihove dežele. Vernike želi potrditi v veri ter podeliti z njimi veselje in trpljenje. Drugi koncil je poudaril veliko spoštovanje do vseh verstev: ne smemo zavračati nič, kaj je resničnega in svetega v njih. „Želim potrditi, da Katoliška Cerkev spoštuje vas, vaše tradicije in verovanja. Cerkev želi sodelovati z vami in vsemi ljudmi dobre volje za dobro Šrilanke“, je poudaril Frančišek. Medversko sodelovanje mora po njegovem prepričanju temeljiti na iskrenosti izražanja svojih osebni prepričanj, da bi tako bolj jasno videli, kaj nam je skupno. Tako se bodo odprle nove poti za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in tudi za prijateljstvo, je poudaril papež. V deželi je dolgo vladalo nasilje, zato ta zdaj potrebuje zdravljenje in edinost, ne pa novih razdeljenosti, je poudaril sveti oče. „Upam, da bo medversko in ekumensko sodelovanje pokazalo, da za življenje v sožitju ljudje ne bi smeli pozabiti svoje identitete, tako verske kot etnične“, je dejal papež. Skupaj bi po njegovih besedah lahko nudili materialno in duhovno pomoč potrebnim in ubogim ter mnogim družinam, ki objokujejo svoje najdražje. Zavzemanje vseh naj bi po njegovih besedah prispevalo k spravi v narodu.
„V dobro miru pa ne smemo dovoliti, da bi verstvo zlorabili za nasilje ali vojno. Moramo biti jasno in enoglasni, ko vabimo naše skupnosti naj živijo po načelih miru in sožitja, ki so del vsake religije, ter obsodijo nasilna dejanja, ko se le ta zgodijo“, je bil odločen papež.