Med novimi kardinali je tudi nadškof Dominique Mamberti
VIDEO: Znana imena novih kardinalov
Svet | 04.01.2015, 15:23 s. Brigita Zelič
V blagem zimskem dopoldnevu se je na Trg sv. Petra v Vatikanu zlila neverjetno velika množica ljudi, kot bi vedela, da bo papež Frančišek znova pripravil presenečenje. Tokrat je po opoldanskem nagovoru, molitvi in blagoslovu naznanil imena novih kardinalov. Da bo konzistorij z umestitvijo novo imenovanih potekal sredi februarja je bilo že znano, o imenih pa nič vse do danes opoldne.
Med 15 novimi kardinali, ki bodo imeli volilno pravico, so po trije iz Azije in Latinske Amerike, po dva iz Afrike in Oceanije ter pet Evropejcev. Z njihovim imenovanjem bo število kardinalov, ki lahko sodelujejo na volitvah novega papeža, naraslo na 123. Papeža lahko sicer volijo samo kardinali, ki so mlajši od 80 let.
Novi kardinali so torej:
1. msgr. Dominique Mamberti, naslovni nadškof Sagone, prefekt vrhovnega sodišča apostolske signature,
2. msgr. Manuel José Macário do Nascimento Clemente, patriarh Lizbone (Portugalska),
3. msgr. Berhaneyesus Demerew Souraphiel CM, nadškof Addis Abebe (Etiopija),
4. msgr. John Atcherley Dew, nadškof Wellingtona (Nova Zelandija),
5. msgr. Edoardo Menichelli, nadškof Ankone-Osima (Italija),
6. msgr. Pierre Nguyên Văn Nhon, nadškof Hanoja (Vietnam),
7. msgr. Alberto Suárez Inda, nadškof Morelie (Mehika),
8. msgr. Charles Maung Bo SDB, nadškof Yangona (Myanmar),
9. msgr. Mons. Francis Xavier Kriengsak Kovithavanij, nadškof Bangkoka (Tajska),
10. msgr. Francesco Montenegro, nadškof Agrigenta (Italija),
11. msgr. Mons. Daniel Fernando Sturla Berhouet, SDB, nadškof Montevidea (Urugvaj),
12. msgr. Ricardo Blázquez Pérez, nadškof Valladolida (Španija),
13. msgr. José Luis Lacunza Maestrojuán OAR, škof Davida (Panama),
14. msgr. Arlindo Gomes Furtado, škof Santiaga de Cabo Verde (Zelenortski otoki),
15. msgr. Soane Patita Paini Mafi, škof Tonge (Otočje Tonga).
"Podpirali me bodo pri mojih apostolskih naporih," je poudaril Frančišek. Na februarskem zborovanju kardinalov se bodo udeleženci sicer ukvarjali med drugim z reformo rimske kurije.
Papež Frančišek je članom kardinalskega zbora pridružil še pet upokojenih škofov in nadškofov, ki so se odlikovali s svojim služenjem Svetemu sedežu in Cerkvi. Ti predstavljajo številne škofe, ki so z marljivostjo pričevali za Kristusovo ljubezen tako Božjemu ljudstvu po delnih Cerkvah, ali v rimski kuriji ali pa z diplomatsko službo Svetemu sedežu. To so msgr. José de Jesús Pimiento Rodríguez, upokojeni nadškof Manizalesa, msgr. Luigi De Magistris, naslovni nadškof Nova, višji upokojeni penitenziarij, msgr. Karl-Joseph Rauber, naslovni nadškof Giubalziane, apostolski nuncij, msgr. Luis Héctor Villalba, upokojeni nadškof Tucumána, msgr. Júlio Duarte Langa, upokojeni škof Xai-Xai-ja.
Sveti oče se je sicer v opoldanskem nagovoru znova vrnil k aktualni temi graditve in vzpostavljanja miru. Spomnil je, da mir ni zgolj odsotnost vojne, temveč je splošni pogoj, da lahko človek živi v harmoniji sam s sabo, z naravo in z drugimi ljudmi. Seveda pa je s tem povezana tudi naša zavzetost za to, da bi utihnilo orožje in bi ugasnila vojna žarišča. Preveč pokrajin na svetu namreč doživlja krvave spopade.V nadaljevanju je papež Frančišek spomnil tudi na napetosti v družinah in v skupnostih ter z bolečino dodal, da je vojna prisotna v številnih domovih in tudi v župnijah. Povabil je k poživitvi prepričanja, da je kljub nasprotnemu videzu, vendarle vedno, povsod in v vseh okoliščinah možna sloga. Nadaljeval je: „Brez zavzetosti za mir in projektov miru, ni prihodnosti! Prav z mirom je že vstari zavezi povezana Božja obljuba zapisana v knjigi preroka Izaija: ‘Svoje meče bodo prekovali v pluge in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu, ne bodo se več učili vojskovanja“ (Iz 2, 4). Kako lepo!’
V nadaljevanju je papež Frančišek povabil, naj že od začetka tega novega leta ohranjamo v spominu, da mora v temelju miru, v njegovi korenini biti prisotna molitev. Za dar miru je treba prositi in ga sprejemati v vsakdanjih okoliščinah tam, kjer smo. Spodbudil je k medsebojni spravi, kjer se pojavijo napetosti v najbližjih osebnih stikih, doma, v skupnostih, na delu. K dejanjem miru, sprave in bratstva smo poklicani prav vsak dan. Ob koncu je zagotovil: „Ta majhna dejanja imajo veliko vrednost. Lahko so semena, ki prinašajo upanje in morejo odpreti pota in obzorja miru.“ Na Božjo Mater Marijo se je obrnil s prošnjo, naj svetu pokaže pota ljubezni in miru.
