prof.dr. Jože Osterc
Ne bojte se, bodite pogumni!
Pravi prof dr. Jože Osterc mladim na podeželju, ki zaradi negotovih razmer v kmetijstvu in obetajočih se novih davkov, odlašajo z odločitvijo za prevzem kmetije. "Življenje z zemljo in živalmi bogati. Nisem še srečal človeka, ki z ljubeznijo kmetuje, da bi bil nesrečen."
"Saj šinfa, preklinja državo, vlade in ministre, vendar, ko se z njim usedeš, se začneš pogovarjati, vidiš, da ga to delo bogati. Duhovno bogati. Ostaja drugačen, bogatejši," je v dnašnji nedlejski kmetijski oddaji spregovoril prvi slovenski kmetijski minister.
Oče Slovenskega kmetijskega programa
Avgusta 1990 je prof. dr. Jože Osterc, kratko in jedrnato, v osmih točkah skiciral in zasnoval Slovenski kmetijski program. V drugi točki je zapisal: "Večino hrane bomo pridelali na primerno velikih družinskih kmetijah. Kmetovanje mora biti produktivno, zato moramo povečati posest perspektivnih kmetij in sicer z vrnitvijo krivično odvzete zemlje, ter z najemom in nakupom zemlje."
Skoraj četrt stoletja kasneje so tudi Združeni narodi doumeli, kako pomembno za prehransko varnost je družinsko kmetovanje in so leto 2014, ki se te dni izteka, razglasili za Mednarodno leto družinskega kmetovanja. Prav veliko se v zadnjih 12-tih mesecih ni spremenilo. Če se pikro izrazim, je omenjanje pomena družinskih kmetij in družinskega kmetovanja, bila priročna tema za govore na različnih prireditvah in dogodkih, vse ostalo pa vsaj pri nas visi dokaj v zraku in bo v celoti odvisno od implementacije slovenskih ukrepov reforme Skupne evropske kmetijske politike.
Zaradi varnosti mora samooskrba s hrano biti višja od 80 odstotkov
V tokratni nedeljski kmetijski oddaji smo prof. dr. Jožeta Osterca povabili pred mikrofon, da spregovori o svojem videnju aktualnega kmetijskega trenutka. Posebej je zaskrbljen, ker smo še v letu 1992 imeli agregatno stopnjo samooskrbe na 82 odstotkih potrebne hrane, danes pa Slovenija 60 odstotkov hrane, ki jo porabi, uvozi. Prof. Osterc sicer opozarja, da se na drugi strani mnogo slovenske hrane tudi izvozi, a dodaja:"Ni močnejše in pomembnejše strateške surovine od hrane!"
Za nas Slovence je marsikaj življenjskega pomena, kar na primer za velike narode, kot je nemški, ni! Ni vseeno, če se neka površina zaraste v Sloveniji, v primerjavi z enako zaraščeno površino v nemčiji. Tam zaradi tega narod ni ogrožen, mi pa smo lahko zelo hitro ogroženi. Kmetijstvo ima v Sloveniji nacionalni pomen.
Novo leto prinaša slovenskim kmetijam zahtevo, da svojih njivskih površin ne večajo. Prof. dr. Jože Osterc opozarja: "Mi ne moremo primerjati slovenskih kmetijskih površin, po kakovosti in možnostih pridelave, s kmetijskimi površinami severne Nemčije, Danske, Nizozemske in Holandije. Lahko pa jih primerjamo s površinami v Avstriji, Švici in podobnih pokrajinah. Mi bi morali Bruselj uspeti prepričati, da je ohranitev kultivirane Slovenije, pestre, take ki privlači ljudi, ki trdijo da je naša dežela lepa, urejena, poseljena, da to ni samo naša vrednota, da je to vrednota cele Evrope!"
A je Osterc tudi realist:»Jasno pa je, da to kapitala, ki marsikaj obvladuje v EU, kaj posebej ne zanima. Pogajalska izhodišča zato niso lahka, potrebna pa so ostra pogajalska izhodišča.« Pri Programu razvoja podeželja je potrebno biti inovativen, še dodaja Osterc. "Če so lahko Avstrijci inovativni, zakaj ne bi mogli biti mi? Mislim, da bi pri marsičem morali, ne samo samostojno nastopati, ampak se povezati z Avstrijci, Bavarci in tistimi, ki imajo podobne pogoje in želijo tako kmetijstvo ohraniti!"
