Ukrajina - žitna velesila
Nadaljujejo se mirovna pogajanja za rešitev ukrajinske krize
Svet Petra Stopar
Po več kot treh mesecih premora se v Belorusiji nadaljujejo mirovna pogajanja za rešitev ukrajinske krize. Udeležujejo se jih zastopniki Kijeva, Moskve, proruskih separatistov ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Glavni cilj današnjih mirovnih pogajanj v Minsku je obnova zavezi prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine, ki so jo Kijev in proruski uporniki dosegli 5. septembra. Dogovor ni bil nikoli v polnosti upoštevan, saj je od njegove veljave v spopadih umrlo več kot 1300 ljudi, skupaj pa je bilo v konfliktu od aprila ubitih že več kot 4700 ljudi.
Na območju je zato velika humanitarna kriza in tudi dobava pomoči je otežena, saj območje nadzirajo uporniki. Tudi to je zato ena od tem pogovorov v Minsku, ki jo zahteva Ukrajina. Po drugi strani pa Rusija in separatisti zahtevajo, da Kijev preneha z gospodarsko blokado samooklicanih ruskih republik Doneck in Lugansk.
Čeprav to uradno ni bilo omenjeno, pa se bodo strani na pogajanjih gotovo dotaknili tudi ukrajinskih prizadevanj o približevanju zvezi Natu. „Ukrajina si ne more privoščiti nevtralnosti. Ne smemo zapravljati časa ne denarja. Takoj moramo okrepiti našo vojsko, da bomo lahko varovali državo,“ je v ukrajinskem parlamentu ob glasovanju za odpravo nevtralnosti povedal eden od poslancev Ljaško.
Medtem ko v Severnoatlantskem zavezništvu preklic nevtralnosti Ukrajine pozdravljajo, Moskvo to jezi, saj kot pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose in profesor na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila: „Rusija je najbolj občutljiva na to, da se Nato približuje njenim mejam. Če bi vstopila Ukrajina, če bi vstopili Moldavija ali Gruzija … to bi bilo največje možno izzivanje.“ Poudarja, je zaradi obljub Evropske unije in Nata Kijevu položaj zelo napet, še vedno pa strasti umirja po mnenju Ferfile edina prava voditeljica v uniji, to je nemška kanclerka, ki se zaveda, da je kljub merjenju vojaških moči dialog nujno potreben.
