Ferfila o ruski gospodarski krizi in sankcijah EU
Svet Petra Stopar
Kot je znano, so Evropska unija, ZDA in Kanada pred časom zaradi ukrajinskega konflikta sprejele dodatne sankcije proti Krimu, ki si ga je priključila Rusija. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem poudaril, da nove sankcije Rusije ne bodo prestrašile, ustavile ali osamile. Najbolj je Rusija občutljiva na to, da se njenim mejam približuje Nato, pojasnjuje dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za družbene vede.
Putin je že v svojem letnem nagovoru narodu dejal, da Rusija drago plačuje za svoj neodvisen položaj in svojo podporo rojakom na Krimu in v Sevastopulu, in da zahod moti že samo njen obstoj.
Poudaril je tudi, da trenutni padec rublja in gospodarska kriza nista posledica zahodnih sankcij. "Ruski izvoz je sicer manjši, uvoz je dražji, in že to vpliva na gospodarske razmere in vrednost rublja," meni profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in poznavalec mednarodnih odnosov Bogomil Ferfila. A Rusi se lahko zanesejo na skupino držav Brik – Kitajska, Indija, Južna Afrika, Brazilija – kjer sodelovanje intenzivno poteka. "Absolutno je tukaj velik vpliv padanje cen nafte, ki je glavno izvozno rusko blago. In to je problem – Rusija je zelo mono-izvozno gospodarstvo – praktično je vse na energentih, druga industrija je slabo razvita, čeprav se v Rusiji zavedajo, da morajo razviti tudi druge panoge, in so naredili tudi precej na tem področju, da so določili tudi panoge, ki imajo državne subvencije in jih razvijajo," je dejal za naš radio.
Da cena nafte pada, pa so po oceni Ferfile zaslužne predvsem tradicionalne naftne izvoznice, kot sta Savdska Arabija in Kuvajt, in ne zahod, saj nižanje cen tega energenta škoduje tudi ameriškim korporacijam, ki so si zadale svoj cilj. "Američani so zelo široko zastavili črpanje nafte iz oljnega peska in škrilavcev in pravijo, da bo Amerika v celoti zadostila svojim naftnim potrebam in celo izvažala nafto v Evropo. Tukaj je Evropa že preračunavala, češ, če ne bomo dobili energentov iz Rusije, jih bomo iz ZDA, vendar moramo vedeti, da je črpanje nafte iz škrilavcev zelo drago, ravno tako plina, in vprašanje je, ali niso za znižanje cen nafte najbolj zainteresirane tradicionalne države kot npr. Savdska Arabija in Kuvajt, kajti one so zelo ogrožene. One vedo, da če bo Amerika načrpala dovolj lastne nafte, ne bo več izvažala iz njih, in so seveda zainteresirane, da ta proces ustavijo, zato začnejo zniževati ceno nafte."
Nemška kanclerka Angela Merkel je v sklopu zadnjega zasedanja evropskih voditeljev v Bruslju poudarila, da so sankcije proti Rusiji neizogibne in se bodo nadaljevale, dokler ne bo uresničen cilj o svobodni in celoviti Ukrajini. Ob tem je opozorila, da vojaška rešitev ni izključena. O tej neomajni drži, ki vodi celotno Evropsko unijo v stališču do Rusije, je Ferfila dejal, »da politiko do Rusije v Evropski uniji, rekel bi – žal – določajo države, ki so dolga desetletja ječale pod ruskim škornjem«. To so nekdanje socialistične države, kot npr. Poljska, baltske države, Švedska. "To so glavne igralke in so izrazito protiruske. In to igranje z Ukrajino je bila v veliki meri napaka Evropske unije in tudi Nata, ko sta Ukrajini dala neko lažno obljubo, da jo bosta vzeli v unijo in Nato. Rusija je najbolj občutljiva na to, da se Nato približuje njenim mejam. Če bi v Nato vstopile Ukrajina, Moldavija, Gruzija … bi bilo to tako rekoč največje izzivanje Rusije. In ravno to so počeli."
ZDA zdaj oborožuje Ukrajino in se je pripravljena na rusko silo odzvati s silo, zaradi česar je položaj zelo napet. Se pa, kot dodaja Ferfila, Nemčija na čelu z Merklovo kljub njenemu trdnemu stališču zaveda, da je nujno potreben dialog.
