Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc

Je mir mogoč v deželah, kjer vlada nasilje?

Svet | 26.12.2014, 00:13 Marjana Debevec

Obhajamo god prvega mučenca sv. Štefana, ki je svoje življenje dal za vero. Tudi danes so po svetu številni mučenci, ki trpijo zaradi različnih oblik nasilja. V mislih imamo predvsem Irak, Sirijo, Sveto deželo in Afriko. Ali je sploh mogoče prinašati Božjo ljubezen tudi v teh okoljih?

Čeprav so mediji že skoraj pozabili na Sirijo, pa ljudje tam še vedno, ali pa še bolj trpijo. Vojna namreč traja že tri leta in pol. Kristjani pa v teh strašnih razmerah ostajajo znamenje upanja. Rahmé Breiki iz Damaska pripoveduje. „Vedno se bojimo napadov oboroženih skupin, ostrostrelcev in raket, ki padajo povsod in nihče ne ve, kam. Poleg tega pogosto nimamo vode, niti elektrike, bencina, zlasti zdaj ko je zima, ni elektrike ne nafte in zelo težko se ogrejemo. Ko gremo od doma, ne vemo, če se bomo vrnili ali ne … a vedno čutimo, da smo v božjih rokah“. Kot skupnost Gibanja fokolarov po svojih močeh pomagajo ljudem v stiski. „Čutim, da moramo biti orodje miru, kar pa ni vedno lahko. Pomembno se je truditi za mir v meni, sicer je težko dati ta mir drugim. V Siriji smo zelo različni, tu so kristjani in muslimani, v tej različnosti je sicer bogastvo, a občasno to bogastvo razumemo tudi drugače. Zato je zelo pomembno, da v odnosu z drugimi razumemo, kako jih sprejeti, kako jih ljubiti“, je še povedala Rahmé iz Damaska.

Poglejmo zdaj v Kongo z 72 milijoni prebivalcev, več sto narodnostnimi skupinami, 242 govorjenimi jeziki. V Kongu je obilje zlata, diamantov, nafte, a tudi tantala, redke kovine, nenadomestljive za računalnike in mobilnike. Pohlep multinacionalk in korupcija pri nadzoru tolikšnega naravnega bogastva je razlog za tragične rane, ki jih doživlja prebivalstvo že več kot dvajset let: vojne z več milijoni mrtvih in na tisoče otrok vojakov, vse vrste nasilja šestdeset oboroženih skupin. Zaradi tega tam vladajo lakota, bolezen, posilstva in sistematično izkoriščanje. Toda tudi v to okolje duhovnost Gibanja fokolarov prinaša duh edinosti. Kljub povsem uničenim cestam, odhajajo tudi v kraje, kjer vladajo največje napetosti, da bi prinašali Božjo ljubezen. Prisluhnimo nekaterim odzivom ljudi potem, ko so jim povabili na letno srečanje Mariapoli.

Najbolj me je prevzelo to, da Ideal Gibanja vabi vse, kristjane in ljudi drugih verstev, živeti edinost, gojiti medsebojno ljubezen“.

Ko so nam danes govorili o medsebojni ljubezni, sem se odločila spraviti se z vsemi“.

„Ko se vrnemo, se bomo na vso moč trudili, da bi bile naše župnije prava ognjišča bratstva, ljubezni in edinosti“.

V Indiji v New Delhiju so medtem proizvodnjo jajčnih testenih, narejenih doma, izkoristili za zbiranje denarja za družine, ki bežijo zaradi vojne. Z istim namenom so v Bangaloreju pekli in prodajali pico. Z denarjem so mladi lahko pomagali svojim vrstnikom v težavah.

Mladi za zedinjen svet iz Filipinov pa so že za lanski božič obiskali družine, ki so ostale brez vsega zaradi tajfuna. Tako so začeli akcijo pomoči in bližine z ljudmi v stiskah, ki so jo nadaljevali skozi vse leto. Tudi za letošnji božič so bili ob njih in obdarovali otroke v najrevnejših družinah.

Svet, Cerkev po svetu
Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal) Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal)

Matija Golob in Ambrož Brezovšek obhajala novi maši

Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...

Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay) Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay)

Bo zakon spodbujal samomor?

Državni zbor bo v tem tednu obravnaval zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če ga bodo poslanci sprejeli, so v gibanju Glas za otroke in družine že napovedali referendum.

Sara Isaković (photo: NL) Sara Isaković (photo: NL)

»Tista« plavalka, danes mamica in psihologinja

Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...