Prvi vrh EU pod vodstvom novega predsednika Tuska

Politika | 18.12.2014, 15:47 Petra Stopar

Voditelji držav Evropske unije so začeli prvo zasedanje pod taktirko novega predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Razprava se vrti okrog načrta za spodbuditev naložb v strateške evropske projekte, v sklopu katerih bi unija ustanovila poseben sklad. Pri tem je za Slovenijo ključno, da se ne posega v kohezijska sredstva, da torej ostaneta ta vira financiranja ločena, ter da imajo pri dostopu do novih finančnih instrumentov vse članice enake možnosti. O gospodarstvu se je na spoznavnem srečanju s Tuskom pogovarjal premier Miro Cerar.

Cerar je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta sporočil, da sta se strinjala, da unija kot celota potrebuje uspešno izvedbo naložbenega načrta, ki ga je predlagala Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja. Z njim naj bi Evropska unija v prihodnjih treh letih spodbudila za najmanj 315 milijard evrov vlaganj v strateške evropske projekte, ki bi zagnali gospodarstvo in omogočili nove zaposlitve.

Tusk je pred srečanjem dejal: „Pričakujem, da bomo na tokratnem vrhu nujno podprli vzpostavitev posebnega sklada.“ V njem naj bi bilo 16 milijard iz evropskega proračuna in pet milijard iz Evropske investicijske banke. K prispevanju v sklad so pozvane tudi države članice, a te bi rade počakale na zakonsko podlago, ki bo hkrati osnova za odločanje o 2000 potencialnih projektih, ki so jih države prijavile na razpis. Med njimi je tudi 22 slovenskih v skupni vrednosti devet milijard evrov, na primer drugi tir Koper-Divača, tretja razvojna os, hidroelektrarne na srednji Savi, protipoplavni ukrepi in plinski terminal na Krku.

Druga velika tema vrha voditeljev so odnosi z Ukrajino in Rusijo. Kot pravi prvi predsednik unije, „dolgoročne rešitve za Ukrajino ne bo brez ustrezne, trdne in odgovorne strategije do Rusije“. V luči tega je Bruselj danes sprejel nove sankcije proti Krimu in Sevastopolu, ki zajemajo prepoved evropskih investicij ter poslovanja in obiskov evropskih podjetij na tem polotoku, ki si ga je Rusija priključila marca. Evropski turistični operaterji ne bodo smeli več nuditi storitev na Krimu, križarke pa se bodo v tamkajšnjih pristaniščih ustavljale le v nujnih primerih. Vrh naj bi sicer Kijevu potrdil tudi finančno podporo v zameno za korenite reforme v Ukrajini.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v nemškem parlamentu pred vrhom Evropske unije izjavila, da cilj Evrope ostaja svobodna in celovita Ukrajina ter da ostajajo zahodne sankcije proti Rusiji neizogibne, dokler ta cilj ne bo izpolnjen.