Kako je z znanostjo v medijih?
Slovenija
Znanost si zasluži več medijskega prostora, še posebej v dnevnih informativnih oddajah. O tem so se strinjali udeleženci nedavne okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Kot so poudarjali, so po eni strani krivi uredniške politike in pomanjkanje novinarjev, po drugi strani raziskovalci ne razumejo medijev.
Vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala opaža, da v dnevnih informativnih oddajah slovenskih medijev marsikdaj neupravičeno prevladujeta politika in gospodarstvo. Opozoril je, da tudi večina naših spletnih medijev na naslovnici sploh nima krovne rubrike znanost. Prepričan je, da bi slovenski mediji potrebovali več novinarjev z naravoslovnim ozadjem, ki bi vsebine lažje umestili v kontekst in jih bralcem približali na razumljiv način. "Mislim, da bi bil nekdo z naravoslovno izobrazbo, ki opravi še dodaten tečaj za novinarja, lahko dejansko idealna oseba za poročanje o znanosti."
Novinarka poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X na drugem programu Radia Slovenija Val 202 Maja Ratej je opozorila na pogosto medijsko prakso, ki znanstvene dosežke stereotipizira kot zanimivost na koncu programa. "V petih letih dela v informativni redakciji sem se zelo borila, da bi znanost pripeljali naprej, v prvi plan, da bi včasih lahko informativno oddajo začeli z dobrim znanstvenim dosežkom. A uredniška politika tega ne doume oziroma ne želi doumeti."
Znanost je treba predstaviti kot nekaj vsakdanjega. Kot je slikovito opisal direktor Inštituta Jožef Štefan Jadran Lenarčič, mora izstopiti iz geta znanstvenih dosežkov in vstopiti v običajno življenje. Kritičen je bil tudi do raziskovalcev samih, saj po njegovem pogosto nimajo občutka za medije in svojih tem ne znajo predstaviti na zanimiv način. Da so eden od krivcev za zapostavljenost znanosti tudi znanstveniki sami, je prav tako menila Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot je pojasnila, v znanstvenih krogih pisanje za poljudno javnost ni cenjeno, ker ne prinaša znanstvenih točk. Znanost je po njenih besedah treba pripeljati že v osnovne šole. Na pomen znanosti pri razvoju družbe je spomnil direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös. Skrbita ga zmanjševanje in drobljenje javnih sredstev za znanost.
