Mozetič ob dnevu ustavnosti: Za pravno državo se moramo truditi vsi
Slovenija
Slovenci se 23. decembra spominjamo, kako smo na plebiscitu leta 1990 izglasovali, da želimo živeti v samostojni državi. Tri dni pozneje je bila ta odločitev razglašena tudi uradno, zato 26. decembra zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Pomembno vlogo pri odcepitvi od Jugoslavije je med drugim predstavljala slovenska ustava, ki jo je takratna skupščina, predhodnica zdajšnjega parlamenta, sprejela in razglasila 23. decembra 1991. Zato od leta 1997 ta dan praznujemo dan ustavnosti.
Ustavno sodišče ga je zaznamovalo že prejšnji teden s slavnostno sejo, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Dean Spielmann. Po njegovem ustavno sodstvo igra ključno vlogo v mehanizmu Evropske konvencije o človekovih pravicah, prepričan je tudi, da bo ta vloga postajala tudi vse bolj pomembna.
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič želi, da bi ta dan praznovali vsi, ne le ustavno sodišče. V pogovoru za naš radio je poudaril, da smo v Sloveniji z ustavo pred 23 leti vzpostavili nov družbeni sistem, ki naj bi temeljil na človekovih pravicah, človekovem dostojanstvu, pravni državi, vladavini prava. "Povsem nekaj novega v primerjavi s prejšnjo državo."
S sprejetjem in razglasitvijo ustave se je Slovenija tudi pravno odcepila od Jugoslavije. Hkrati naj bi bil to vrednostni prelom s prejšnjim sistemom. A marsikdo meni, da do njega dejansko ni prišlo. Mozetič je upal, da se bo v Sloveniji prehod iz totalitarnega režima v demokratično državo zgodil hitreje, a kot kaže, potrebujemo dalj časa. "Skratka, da vsi spoznamo, ponotranjimo nov vrednostni sistem, tudi tisti, ki so v prejšnjem sistemu živeli bolje, ki so vladali, ne le tisti, ki smo bili na nek način drugorazredni državljani." Da gre za proces, je bil jasen Mozetič, vendar je ob tem dodal, da moramo za to tudi nekaj narediti. "Samo po sebi ne pride nič, ne pravna država, ne varstvo, ne boljše sodstvo, ne boljši pravniki, ne boljši zakonodajalci. Vsi se moramo truditi." Mozetič je priznal, da je naše sodstvo še vedno obremenjeno z dediščino preteklosti. Pojasnil je, da na posameznika gotovo do neke mere vpliva, v katerih časih se je šolal in začel delati. "Ob prelomu bi se moral vsak, vključno z mano, zavedati, da imamo zdaj drugačen vrednostni sistem, ki ga je postavila ustava, in da mora predvsem sodnik izhajati iz tega vrednostnega sistema in ne iz nekdanjih predpostavk, nekdanjega vrednostnega sistema, ne iz nekih predsodkov. Sodnik mora soditi na podlagi dejstev in dokazov, to mora usklajevati z ustavo in zakoni."
Mozetič ugotavlja, da se v zadnjem času kot bistveno poudarja vprašanje ustavnosti. Slovenci po njegovem vse bolj zaznavamo, ali je naša država res pravna ali ne, ali jo vodi pravo ali neka samovolja. Upa, da so temeljna ustavna načela vodilo ravnanja vsem. Po njegovem je o tem lažje govoriti, razmišljati in pisati, a v vsakdanjem življenju je to nekoliko težje. "Navsezadnje lahko spoštovanje človekovih pravic v vsakdanjem življenju prevedemo v spoštovanje svojega moža ali žene, svojih otrok, znancev, prijateljev, predvsem pa tistih, ki jih imamo za nekoliko problematične. To je že na tej ravni. Naj omenim še spoštovanje lastnine in vrste ostalih zadev." Po besedah predsednika ustavnega sodišča se morajo tega še toliko bolj zavedati nosilci oblasti.
