Pojemo manj mesa, krompirja in žit, a več druge zelenjave
Slovenija
Dnevna potrošnja mesa, krompirja in žit na prebivalca se je v preteklih 10 letih zmanjšala, po drugi strani se je povečala dnevna potrošnja druge zelenjave, a še vedno ne dosega prehranskih določil, kažejo statistični podatki, zbrani v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani. Stopnja samooskrbe s hrano, zlasti z zelenjavo, krompirjem in žiti, upada.
Avtorica brošure Špela Gale s Statističnega urada RS (Surs) je na novinarski konferenci pojasnila, da se je količina domače proizvodnje kmetijskih proizvodov med leti 2004 in 2013 zmanjšala za 41 odstotkov, prav tako se je zmanjšala tudi skupna količina domače potrošnje, in sicer za 21 odstotkov.
Tako Slovenija z domačo proizvodnjo ne zadosti svojim potrebam po kmetijskih proizvodih in hrano uvažamo, tako je slovenskega izvora manj kot polovica (41 odstotkov) hrane. Leta 2013 smo uvozili 955.000 ton hrane, 37 odstotkov iz sosednjih držav.
Največji primanjkljaji domače proizvodnje so pri zelenjavi, krompirju in žitih, medtem ko so stalni presežki pri perutnini in konjskem mesu, v posameznih letih pa tudi pri govejem mesu in medu, kažejo statistični podatki, zbrani v brošuri.
Nekateri trendi glede porabe hrane so pozitivni. Tako se je po podatkih Sursa povečala dnevna potrošnja zelenjave (z 244 gramov na dan v letu 2004 na 266 gramov na dan v letu 2013) in zmanjšala letna potrošnja kupljenega sladkorja za 36 odstotkov. Član gospodinjstva je leta 2004 v povprečju zaužil 12 kilogramov sladkorja, leta 2012 pa osem kilogramov.
Zmanjšuje se tudi količina nastale odpadne hrane. Leta 2013 smo v primerjavi s petimi leti poprej ustvarili za 63 odstotkov manj odpadne hrane. V povprečju ustvarimo četrt kilograma odpadne hrane na prebivalca na dan. V zadnjih desetih letih so se cene hrane zvišale za 39 odstotkov, povprečna mesečna plača pa za 42 odstotkov.
Cirila Hlastan-Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da Slovenci povprečno zaužijemo preveč energije oz. smo premalo telesno aktivni, da bi presežek energije porabili. Prav tako zaužijemo preveč nezdravih maščob, preveč soli in premalo zelenjave. Takšen način prehranjevanja vodi v debelosti in kronične bolezni.
Najmanj zdravo jejo nižji sloji prebivalstva. Po njenem mnenju je to tako na račun manjše osveščenosti tega sloja glede zdrave prehrane, kot tudi zaradi višjih cen zdrave prehrane. Zato poleg ukrepov za obdavčitev nezdrave prehrane predlaga tudi ukrepe za večjo dostopnost do zdravih živil.
Kot je pojasnila Hlastan-Ribičeva, je v pripravi druga prehranska politika, v kateri se bodo usmerili na ciljne, ranljive skupine, kot so najnižje izobraženi in revni.
