VIDEO: Škof Smej že 70 let oznanja veselo sporočilo evangelija

Slovenija | 06.12.2014, 14:34

Na praznik Brezmadežne mineva 70 let od mašniškega posvečenja škofa Jožefa Smeja. V duhovnika je bil posvečen 8. decembra 1944 v škofijski kapeli v Sombotelu. Zahvalna slovesnost ob tem visokem jubileju bo jutri, na večer Brezmadežne, ob 16. uri v mariborski stolnici. Slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče.

Škof Jožef Smej je imel železno mašo že 21. septembra letos svoji rojstni župniji v Bogojini. Ob obletnici posvečenja, ki bo na praznik Brezmadežne v ponedeljek, pa želi izreči zahvalo za dar duhovništva še v stolni cerkvi mariborske nadškofije, ki ji kot pomožni škof služi že več kot trideset let. Z njim se bodo za darove, ki ji po njem Bog naklanja Cerkvi v Sloveniji zahvalili upravitelj nadškofije celjski škof Stanislav Lipovšek, duhovniki, redovniki, diakoni, redovnice, bogoslovci in verniki mariborske metropolije.

Škof Jožef Smej je bil rojen 15. februarja 1922 v Bogojini. Tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo je končal Murski Soboti. Študij teologije pa je bil bolj pester, kot je ob imenovanju za pomožnega škofa povedal Jožef Smej: „Po maturi sem vstopil v mariborsko bogoslovje a tu sem ostal le eno leto. Ko so Nemci aprila 1941 vdrli v Jugoslavijo so Prekmurje izročili Madžarom. Sombotelski škof je kot apostolski administrator prevzel cerkveno upravo Prekmurja. Tako sem se jeseni 1941 vpisal v drugi letnik bogoslovja v Sombotelu in bil tam v petem letniku, na praznik Brezmadežne leta 1944 posvečen v duhovnika.“

Po duhovniškem posvečenju je bil kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču. Leta 1948 je prišel v Mursko Soboto. Tudi teh let se škof Smej rad spominja: „Največ svojih duhovniških let pa sem posvetil soboški župniji, kjer sem najprej 16 let kaplanoval, nato pa leta 1965 postal župnik in leta 1968 dekan.“

Leta 1969 se je preselil v Maribor, kjer je do imenovanja za pomožnega škofa aprila 1983 opravljal različne službe. Tudi njegovo škofovsko geslo je povezano z Brezmadežno: „Milosti polna, spomni se!“ Škof Jožef Smej je v sedmih desetletjih duhovništva in več kot treh desetletjih škofovske službe doživel marsikaj in s svojimi darovi služil ljudem, ki so mu bili zaupani in vsej Cerkvi v Sloveniji, saj evangelij oznanja tudi s pisano besedo.

Spoštovani gospod škof, cenjeni gospod železomašnik!

Ob tem visokem duhovniškem jubileju Vam, spoštovani gospod jubilant, v imenu duhovnikov, redovnikov,diakonov, redovnic, bogoslovcev in vsega Božjega ljudstva mariborske nadškofije in mariborske metropolije iskreno čestitam in izražam globoko hvaležnost in spoštovanje, ki jo ta častitljiva obletnica budi v naši srcih. Skupaj z Vami hvalimo Gospoda za leta vaše duhovniške in škofovske službe, v katerih ste tako zvesto hodili po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in usmiljenega Samarijana, da se je po Vas v vsej polnosti razodevala Božja dobrotljivost in ljudomilost (prim. Tit 3,4). Ob srečanju z Vami smo vedno doživljali Božjo bližino, ki je v nas budila novo upanje, mir, veselje in tolažbo. Bog Vas je obdaril z mnogimi darovi, ki ste jih Vi hvaležno sprejemali, jih prizadevno in vztrajno množili in jih vračali svojemu Stvarniku kot žlahten dar troedinemu Bogu in občestvu Cerkve. Kdo bi mogel našteti vse dušnopastirske postaje Vašega bogatega duhovniškega življenja in delovanja in obilico različnih cerkvenih služb in nalog, ki ste jih opravljali za blagor Božjega ljudstva najprej v rodnem Prekmurju in pozneje na Nadškofi jskem ordinariatu v Mariboru; dolga leta kot generalni vikar in stolni prošt. Posebej smo Vam hvaležni za službo birmovalca, voditelja raznih slovesnosti po naših župnijah, zvestega molivca in spovednika v stolnici in iskanega voditelja duhovnih vaj za duhovnike, redovnice, bogoslovce in različne druge cerkvene ustanove. Vaše življenjsko delo je mnogostransko, saj ste tudi pesnik, pisatelj, prevajalec klasične in sodobne literature pa tudi cerkveni in narodni zgodovinar. O tem priča čez 1000 naslovov v Vaši bibliografiji, ki še ni dokončana. Vsi Vas poznamo kot dobrega človeka, ki je vedno na voljo, rad vsakemu pomaga in ne odreče nobene prošnje. Ob visokem duhovniškem jubileju skupaj z Vami hvalimo Gospoda z besedami apostola Pavla: »Po Božji milosti sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna« (1 Kor 15,10).

Vsi vam želimo, naj Vas Gospod še naprej ohranja v trdnem zdravju in duhovni svežini. Milosti polna naj utrjuje Vaše korake še na mnoga srečna, zdrava in milosti polna leta.

msgr. dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof in ap. admin. mariborske nadškofije