Pregled domačih dogodkov od 28. 11. do 5. 12. 2014

Slovenija | 06.12.2014, 05:00

49. teden v letu 2014 se je začel s prvo adventno nedeljo, v njem pa smo največ poročali o sindikatih in njihovem dogovoru z vlado, razburjenju v gospodarskih vrstah, novem ministru v vladi Mira Cerarja pa tudi o kongresu NSi ter odločanju ustavnih sodnikov o primeru Patria.

V Katoliški Cerkvi smo na zadnjo novembrsko nedeljo vstopili v adventni čas, v katerem se pripravljamo na veselo praznovanje Gospodovega rojstva. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo - sveti trije kralji, Jezusov krst in svečnica - so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Murskosoboški škof Peter Štumpf je med drugim v duhovnem nagovoru pred prvo adventno nedeljo vse povabil: "Tudi mi v tem adventnem času položimo svoje življenje v roke matere Marije. Naj nam izprosi blagoslovljen Jezusov prihod v božični noči. Jezus dobro ve, da potrebujemo novega poguma, svežih moči predvsem pa Njegove ljubezni, da bi se mogli tudi sredi stisk in bolečin nasmehniti, biti srečni in kljub lastnim slabostim, vendarle upati na večno življenje v nebesih."

V Vesoljni Cerkvi pa smo začeli s prvo adventno nedeljo tudi leto posvečenega življenja, ki ga bodo zaznamovali različni dogodki. Frančiškovi bratje in sestre na Slovenskem so ga začeli v župniji sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani. P. Andrej Šegula: "Kajti, ko človek pride v slepo ulico, ko ne vidi poti naprej, takrat ponavadi ne vidi nič lepega in papež Frančišek zaradi tega opozarja, da bi bili odprti tudi za to kar je bilo lepega, da bi se vedeli zahvaljevati za to."

Slovenija tako in drugače

Javni sektor se veseli, zasebni grozi

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v začetku tedna le dosegli kompromis in parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto. Vladna stran pravi, da je bil dogovor skrajna možnost za konsolidacijo javnih financ, sindikati pa so zadovoljni, da dodatnih obremenitev plač ne bo. Zadovoljen je bil tudi premier Miro Cerar. "Z zadovoljstvo ugotavljam, da je bil danes narejen še en pomemben korak h konsolidaciji javnih financ. Mislim, da so danes sindikati skupaj z vlado pokazali, da znamo vsi skupaj z obojestranskim popuščanjem doseči tudi pameten in dober dogovor."

Medtem pa o številkah, ki so sad pogajanj, vsi še previdno molčijo, tudi prvi finančnik minister Dušan Mramor. "Koliko bo končni, dodatni izpel je še stvar kalkulacij in nekatere določne so takšne, da ne vemo točno, kakšen bo odziv in seveda ne vemo točno, koliko bo to prihranka."

In kaj dogovor s sindikati javnega sektorja prinaša? Trenutno veljavni varčevalni ukrepi se bodo prenesli še v prihodnje leto. Plačilo napredovanj v nazive in plačne razrede bi se sprostilo s 1. decembrom. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se prvih šest mesecev prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa bi v višini 30 odstotkov premije, kot sicer velja zdaj. Pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kjer bi še naprej veljale dosedanje omejitve, pa bi za izplačilo delovne uspešnosti uporabniki proračuna lahko porabili največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov. Zapisano je tudi, da bodo podpisniki dogovora kot dodaten ukrep preučili možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur, če bi se delodajalec in zaposleni tako dogovorila. Zmanjšanje števila javnih uslužbencev ni predvideno v večjem obsegu, bi pa zmanjšali število zunanjih izvajalcev. Z doseženim sta zadovoljna tudi vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič.

Kljub temu pa so nekateri sindikati že napovedali, da k podpisu skoraj zagotovo ne bodo pristopili, denimo sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikat vojakov Slovenije. Tudi zdravniški sindikat Fides ne bo podpisal dogovora o ukrepih v javnem sektorju za 2015, so sklenili na letni konferenci. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je izrazil upanje, da bodo uspeli zlepa ali zgrda doseči izboljšanje položaja zdravnika. Vladi dajejo čas do marca, sicer ne izključujejo niti možnosti opozorilne stavke. Predsednik policijskega sindikata Zoran Petrovič pa je ocenil, da so zdravniki in policisti med bolj prizadetimi v zadnjih plačnih dogovorih. Poklic policista se po njegovih besedah v zadnjem času pridružuje zdravniškemu v tem, da je postal deficitaren.

Oster odziv na izplen zgolj dobrih 20 milijonov evrov iz prvotnih 127 milijonov na račun varčevanja v javnem sektorju pa je prišel iz gospodarstva. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je potrdil sklep, da zbornica, vse dokler ne bo vlada umaknila vseh napovedanih obremenitev gospodarstva, prekine sodelovanje v pogajanjih o novem socialnem sporazumu.

Upravni odbor GZS se je strinjal, da se je vlada praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju. Predstavnike zbornice jezi, da vlada hkrati vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, kar da ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn.

V tretje gre rado! Tudi na gospodarskem ministrstvu?

Končno pa smo dobili novega ministra za gospodarski razvoj v vladi Mira Cerarja. Za Zdravka Počivalška je glasovalo 53 poslancev, proti jih je bilo 14. Počivalšek je takoj po izglasovanju prisegel in se pridružil preostalim 15 ministrom v 12. slovenski vladi, ki je bila imenovana 18. septembra. Novi gospodarski minister, že drugi v novi vladi, napoveduje, da si bo prizadeval gospodarstvo ubraniti pred dodatnimi obremenitvami. Na zaslišanju pred pristojnim odborom se je zavzel za ustavitev zviševanja davkov za gospodarstvo.

Z memorandumom nad nove davke

Od novega gospodarskega ministra, predvsem pa od celotne vlade imajo velika pričakovanja v gospodarskem sektorju. V Gospodarski zbornici vladi v memorandumu predlagajo hitrejše izvršilne postopke, stečaje, pobote, boj zoper neustrezno veriženje podjetij, uvedbo pravih davčnih blagajn, več krajših inšpekcijskih pregledov. Zavzemajo se za sprejetje nove prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje, skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj in soglasij, sistem nagrajevanja učinkovitih državnih uradnikov, ugotavljanje odgovornosti na hierarhično višjih položajih ter odpravo podvajanja nalog in nekoordiniranosti služb v in med ministrstvi.

Prav imenovanjem Počivalška pa sovpada nezadovoljstvo nekaterih energetskih podjetij in gostinstva zaradi načrtov polnjenja državnega proračuna s pomočjo novih dajatev. Gostinci so nezadovoljni z napovedmi davka na sladke pijače, energetsko intenzivna podjetja pa s predvidenimi višjimi dajatvami na izpuste ogljikovega dioksida s prvim januarjem 2015. Novi minister se je na zaslišanju že odzval na ogorčenje in zagotovil, da davkov ne bo. Pred tem je trideset podjetij ter enajst sindikatov vladi že predalo peticijo proti okoljskim dajatvam. Med družbami, ki so se podpisale pod peticijo, je tudi Steklarna Hrastnik. Kaj to pomeni za podjetje, je za naš radio povedal generalni direktor Andrej Božič: "Za nas pomeni to milijon sto tisoč evrov dodatnih stroškov letno, kar predstavlja četrtino našega planiranega dobička. Ob že tako nekonkurenčni ceni energije, ki je približno deset odstotkov dražja, kot jo imajo naši konkurenti v zahodni Evropi, to pomeni še dodatno zmanjšanje konkurenčnosti. Za vsa energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji to pomeni, da ob naslednjem investicijskem valu investicij ne bomo imeli ali pa bomo primorani seliti delovna mesta izven države."

Bo zakon o fiskalnem pravilu dobil dvotretjinsko večino?

Vlada je sprejela predlog zakona o fiskalnem pravilu in ga bo poslala v obravnavo v državnemu zboru, kjer bo za njegovo podporo potrebovala dvotretjinsko večino. Ko so časi dobri, mora imeti država večje presežke, a v slabih časih ima lahko bistveno večje primanjkljaje, je koncept predloga zakona na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil finančni minister Dušan Mramor. S tem se po njegovih besedah omogoča spodbujanje gospodarstva s strani proračunskih izdatkov, kar daje državi možnost, da ohranja gospodarsko rast in zaposlenost. A opozicija, ki je ključna pri sprejemu zakona poudarja drugače. Janez Janša SDS: "Noben izvedbeni zakon ne more spremeniti tega, kar piše v sami ustavi, torej se je vlada s temi predlogi, da bi se leto zamaknilo na 2016, ali še kasneje, pravzaprav izognila temu, kar bi morala storiti, tako da SDS ne bo podprla nobenega zakona, ki bi bil v nasprotju z ustavo, ki je tukaj popolnoma jasna."

O Janši kar devet ustavnih sodnikov

Kazenski senat ustavnega sodišča je sklenil, da bodo ustavno pritožbo predsednika SDS Janeza Janše v zadevi Patria obravnavali absolutno prednostno. O tem, ali zadevo sprejeti v obravnavo, pa bo odločal plenum sodišča, torej vsi ustavni sodniki. Janšev odvetnik Franci Matoz je v ustavni pritožbi predlagal, naj ustavno sodišče zadrži izvršitev sodbe, tako da bi lahko Janša nemudoma odšel s prestajanja kazni. Ustavno pritožbo sta vložila tudi druga dva obsojenca v zadevi Patria, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Tudi onadva predlagata začasno zadržanje izvršitve sodbe.

NSi tudi po kongresu vodi Ljudmila Novak

Zadnja novembrska sobota je prinesla tudi volilni kongres NSi, ki je bil na Vrhniki. S skoraj tričetrtinsko podporo je predsednica ostala Ljudmila Novak. V izjavi za medije po razglasitvi izida je poudarila, da ima krščanska demokracija v Sloveniji prihodnost. "Članstvo mi je dalo jasno podporo. Seveda se je tudi gospod Hojs dobro boril in mu čestitam za ta dober rezultat. S tem so delegati povedali, da podpirajo našo politiko, hkrati pa so nekateri tudi kritični do preteklih potez. To sem vzela na znanje in povabila vse, da v prihodnosti skupaj sodelujemo naprej, za dobro NSi in prepričana sem tudi za dobro Slovenije in verjamem, da bomo skupaj še močnejši, dejansko krščanska demokracija mora dobiti tisto mesto v slovenskem prostoru, ki ga imajo tudi uspešne krščanske demokracije v Evropi."

Protikandidat Novakove Aleš Hojs je bil zadovoljen, da je prepričal skoraj tretjino delegatov. Pričakuje, da bo kakšen del tistega, na kar so opozarjali on in ostali kritiki aktualnega vodstva NSi, stranka tudi uresničila. "Računam, da bo del tega, kar pričakujejo tudi naši volivci realizirano skozi naš program. Mislim, da ta rezultat ni slab rezultat, glede na razmerje sil v stranki je to dober rezultat."

V izvršilni odbor so bili izvoljeni poslanci Matej Tonin, Jožef Horvat in Iva Dimic ter ob njih še Mojca Kucler Dolinar, Alojz Sok in Martin Mikolič. V NSi so sprejeli tudi kongresno izjavo z naslovom Priložnost za rast.

Pred 25. leti zaživel Demos

Pred 25 leti so se na domačiji Ivana Omana pri Škofji Loki zbrali voditelji takratne demokratične opozicije in se dogovorili za ustanovitev Demosa, ki je bil ključen v procesu osamosvajanja. Oman v komentarju aktualnih političnih razmer poudarja, da v Sloveniji potrebujemo liberalno državo in konzervativno politiko. Oman je izrazil prepričanje, da premier Miro Cerar zelo dobro ve, kakšno je politično stanje in kaj bi bilo treba narediti, vendar Oman dvomi, da mu bo to uspelo. Za izjavo, da Slovenci potrebujemo liberalno državo in konzervativno politiko, Oman pravi, da se lahko komu zdi kontroverzna, vendar ni. Sam sicer ocenjuje, da bi Slovenija potrebovala uradniško vlado, ki bi lahko državo potegnila iz krize, a dvomi, da bi do nje prišlo. O dogodkih pred 25 leti pa pravi, da je do sestanka pri njemu prišlo, ker so bili vse glasnejši predlogi, da bi novonastale demokratične stranke skupaj nastopile na volitvah.

Južni tok nič več čez Slovenijo

Rusija je v začetku tedna sporočila, da zaradi ravnanj EU ustavlja projekt plinovoda Južni tok, ki naj bi tekel tudi čez Slovenijo. Premier Miro Cerar je dejal, da je bila takšna poteza pričakovana, zunanji minister Karl Erjavec je odločitev Rusije glede investicije, ki bi bila v Sloveniji vredna milijardo evrov, obžaloval. Družba Plinovodi, ki je Gazpromov partner pri projektu v Sloveniji, pa za zdaj nadaljuje dela, ker z ruske strani še ni dobila uradne informacije o prekinitvi.

ZaAB vse bolj razdeljena

Poslanec in podpredsednik ZaAB Peter Vilfan je izstopil iz stranke, kar pomeni, da tudi ni več njen podpredsednik, a ostaja član poslanske skupine. Vnovič je poudaril nezadovoljstvo z dejanji predsednice Alenke Bratušek, ki bi se po njegovi oceni morala umakniti s položaja. Po poročanju medijev je ZaAB zapustil tudi nekdanji predsednik sveta stranke Stojan Pelko.

Kupili smo manj vinjet

Vozniki so letos manj posegali po letnih vinjetah. Do konca novembra je bilo namreč po ocenah Darsa prodanih 775.998 letnih vinjet, medtem ko jih je bilo leto prej prodanih 811.899. Se je pa v letni primerjavi nekoliko povečala prodaja mesečnih in tedenskih vinjet.

Šport

Norveška zvezdnica smučarskega teka Marit Bjoergen je zmagovalka uvodne tekme nove sezone svetovnega pokala v finskem Kuusamu. Med šesterico finalistk se je prebila tudi Slovenka Katja Višnar, ki je po izjemnem nastopu na drugem mestu za 0,45 sekunde zaostala le za Bjoergnovo. Tretja je bila Norvežanka Maiken Falla Caspersen, ki je za rojakinjo zaostala 1,69 sekunde.

***

Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je zmagal na finalu svetovnega pokala v razredu finn v Abu Dabiju. V zadnjem plovu je prišel v cilj kot drugi, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Tina Mrak in Veronika Macarol sta tekmovanje v razredu 470 končali na šestem mestu.

***

Rokometaši velenjskega Gorenja so v povratni tekmi 3. kroga evropskega pokala EHF na domačem igrišču premagali ruske Permske medvede z 39:29 in se uvrstili v skupinski del tega tekmovanja.

Velenjčani so že dobili tekmece v skupinskem delu evropskega pokala EHF. Dunajski žreb jim je v skupinskem delu namenil nemški HSV Hamburg, norveški Haslum in švicarsko moštvo Pfadi Winterthur.

***

Judoisti Impola iz Slovenske Bistrice so osvojili naslov državnega ekipnega prvaka, že štirinajstega v samostojni Sloveniji. Bistriški klub je na finalnem turnirju štirih najboljših klubov prvega dela prvenstva pred svojimi navijači prikazal največ in se zasluženo veselil naslova. Tretje mesto so osvojili borci Bežigrada.

***

Šporna plezalka Mina Markovič je sezono končala kot absolutna zmagovalka državnega prvenstva v težavnosti. Skupno zmago za absolutni naslov državne prvakinje je potrdila na najboljši možni način z zmago na tekmi v Kranju, ko je v finalu osvojila vrh smeri. Pri članih je skupni zmagovalec državnega prvenstva postal Domen Škofic.

***

Smučarska zveza Slovenije je končala vso potrebno dokumentacijo, s katero bo slovensko vlado zaprosila za soglasje h kandidaturama za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih leta 2020 v Planici ter za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2021. Obe kandidaturi bodo nato na Mednarodno smučarsko zvezo FIS predvidoma vložili maja prihodnje leto.