Oman ob obletnici Demosa: Slovenci potrebujemo liberalno državo in konzervativno politiko

Slovenija | 04.12.2014, 13:43

Mineva četrt stoletja od rojstva Demosa - Demokratične opozicija Slovenije.

Predstavniki Socialdemokratske zveze, Demokratske zveze, Krščanskih demokratov in Kmečke zveze so namreč 4. decembra podpisali sporazum o predvolilni koaliciji, za katerega so se dogovorili nekaj dni pred tem na domačiji Ivana Omana blizu Škofje Loke. Demos je imel v naslednjih mesecih in letih odločilno vlogo v procesu osamosvajanja in pri postavljanju lastne države. Več Nataša Ličen.

Po večtedenskih pogovorih so se voditelji takratne demokratične opozicije, 27. novembra 1989 zbrali na domu Ivana Omana in sklenili dogovor o ustanovitvi Demosa. Že pred tem so imeli več sestankov v prostorih takratne Zveze socialistične mladine Slovenije, med sestanki pa se je pojavil tudi predlog, da bi skupaj nastopili na volitvah. Vse, ki so se s tem strinjali, je Oman zato povabil k sebi domov, kjer so sprejeli sklep o koaliciji. Kdaj je prišlo tudi do formalnega podpisa o ustanovitvi Demosa, se Oman več ne spomni. Ta nejasnost je bila odpravljena 2012, ko je Anton Tomažič našel dokument z datumom 4. december 1989: "Bilo je večkrat omenjeno, da iz tega časa, torej nastajanja Demosa, obstaja zelo malo dokumentov. Zato se mi je zdelo še toliko bolj pomembno opozoriti javnost, ko se je pri meni doma našel zelo pomemben dokument. To je sporazum o ustanovitvi Demosa. V celo dveh izvodih ga imam s podpisi vseh tedanjih vodilnih politikov."

Dokument so podpisali predstavniki Socialdemokratske zveze, Demokratske zveze, Krščanskih demokratov in Kmečke zveze Hubert Požarnik, Jože Pučnik, Lojze Peterle in Ivan Oman. V sporazumu o predvolilni koaliciji je bila zapisana formulo »3 plus 1«. To je pomenilo, da so prve tri stranke prave članice koalicije Demos, Slovenska kmečka zveza pa se Demosu pridruži tako, da podpira skupni program, na volitvah pa nastopi s samostojno listo. Eden od podpisnikov, Hubert Požarnik, je pred nekaj leti o tem povedal: "Duh Demosa je bil takrat močan in mnogi ljudje se imajo še danes za demosovce." "Glede na probleme, ki so že med nami je izredno pomembno, da začnemo razmišljati in da stopimo skupaj," je povedal Požarnik.

Ivan Oman danes temu pritrjuje, dvomi pa, da bo Cerarjevi vladi uspelo. Po njegovih besedah premier "zelo dobro ve, kakšno je stanje, kot tudi ve, kaj bi bilo treba narediti, vendar dvomim, da mu bo to uspelo". Na vprašanje, kaj je to, kar bi moral Cerar narediti, Oman odgovarja, da Slovenci potrebujemo liberalno državo in konzervativno politiko. "Morda se to zdi kontroverzno, vendar ni," dodaja.

Spomnil je tudi na svoje besede takoj po volitvah, ko je dejal, naj Cerar oblikuje "uradniško vlado", ker iz strank, ki so prišle v parlament, ne bo mogoče sestaviti koalicije, ki bi Slovenijo potegnile iz krize. Sam je prepričan, da bi bila "uradniška vlada" še vedno potrebna, pri čemer pa dvomi, da bi do nje lahko tudi dejansko prišlo.

Po Omanovih besedah je bila najprej ideja, da bi na volitvah kot alternativa takratnemu nedemokratičnemu sistemu nastopila zgolj Slovenska demokratična zveza, ker pa so v tistem času nastale še nekatere nove stranke, "se je bilo smiselno dogovoriti o povezavi teh strank". Najprej je bil za predsednika Demosa predlagan Oman, ki pa je to, kot pravi, odklonil. Nato je predsednik postal Jože Pučnik.

Valič Zverova: Nekateri ne želijo sprejeti dejstva, da je Demos najbolj zaslužen za osamosvojitev

Demos je bil najbolj zaslužen za demokratične procese v Sloveniji in za njeno osamosvojitev, a tega nekateri ne želijo sprejeti, je na evropskem večeru ob 25. obletnici ustanovitve Demosa dejala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Podobno je menil profesor Darko Friš, a dodal, da so zgodovinska dejstva jasna.

Kot primer tega, kako nekateri ne morejo sprejeti teze, da je Demokratična opozicija Slovenije (Demos) najbolj zaslužna za slovensko osamosvojitev, je Valič Zverova navedla dogajanje, ko je kot asistentka na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) pripravljala doktorsko disertacijo o vlogi Demosa v procesu demokratizacije. Takrat po njenih besedah nekateri člani komisije niso mogli sprejeti teze o osrednji vlogi Demosa pri procesu osamosvojitve, zato je morala svojo nalogo dokončati na mariborski filozofski fakulteti.

"Od nekaterih članov komisije sem slišala, da je Edvard Kardelj na smrtni postelji plediral za samostojno Slovenijo, kot tudi, da si je partija že v začetku 80. let želela samostojno državo ... Ko sem doumela, da na tej fakulteti ne bom prodrla s svojo tezo, ki je bila podkrepljena z zgodovinskimi dejstvi, sem odšla na filozofsko fakulteto v Mariboru," je dejala.

Profesor za novejšo zgodovino na mariborski filozofski fakulteti Darko Friš, pod mentorstvom katerega je Valič Zverova nato uspešno dokončala svojo doktorsko disertacijo, je dejal, da ni bilo prvič, da je osamosvojitvena tema na FDV naletela na nerazumevanje. Podobno se je zgodilo tudi novinarki Rosviti Pesek, ki je morala svojo doktorsko disertacijo o Demosu prav tako končati na drugi fakulteti, je opozoril.

Zverova je prepričana, da slovensko zgodovinopisje in šolstvo zanemarjata slovensko osamosvojitev. Meni, da bi morali učitelji šolsko leto začeti prav s snovjo o tem, kako je nastala slovenska država.

Friš pa večjo težavo kot pri zgodovinarjih vidi pri politologih. Obstaja cela vrsta zgodovinarjev, ki se ukvarja s tem obdobjem "in do danes nisem zasledil, da bi kateri Demosu odrekal najbolj zaslužno vlogo za demokratizacijo in osamosvojitev". Je pa to, kot je dejal, slišal od politologov.

Po njegovem prepričanju skušajo tako nekateri tudi po 25 letih stvari interpretirati drugače. "Na to pa ne morem pristati, ker sem zgodovinar, zavezan resnici in virom. Ti pa so zelo jasni," je dodal.

Po Friševi oceni je Demos obstajal kratko obdobje, kljub temu pa je izpolnil svoji dve ključni nalogi, to sta demokratizacija in osamosvojitev Slovenije.

"Naredili smo, kar smo takrat morali narediti. Eni več, eni manj," pa je ocenil Hubert Požarnik, ki je bil med občinstvom. Požarnik je bil sicer kot takratni član Slovenske demokratične zveze podpisnik sporazuma o ustanovitvi Demosa. Tudi on je prepričan, da bi moralo zgodovinopisje osamosvojitvene dogodke dodatno obogatiti.