Vrh EU potrdil naložbeni načrt
Svet Petra Stopar
Voditelji članic Evropske unije so na zadnjem letošnjem zasedanju v Bruslju podprli naložbeni načrt za Evropo in pozvali k vzpostavitvi evropskega sklada za strateške naložbe. To je bil prvi vrh pod taktirko Poljaka Donalda Tuska. Da je naložbeni načrt dobra priložnost tudi za Slovenijo, je dejal premier Miro Cerar. Večina projektov, ki se pripravljajo v sklopu tega načrta, je po Cerarjevi oceni že dlje časa nujnih, na primer protipoplavna zaščita in drugi tir.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je že med vrhom povedal, da so se dogovorili o treh stvareh: „Pozvali smo k nujni vzpostavitvi naložbenega sklada, obnovili zavezo k pospešitvi strukturnih reform in nadaljevanju prizadevanj za zagotovitev zdravih javnih financ. Te tri stvari skupaj sestavljajo našo strategijo za pospešitev gospodarskega okrevanja.“
Evropska komisija bo zakon za vzpostavitev sklada predstavila januarja, vanj bodo lahko prispevale tudi države članice, neposredno ali preko nacionalnih razvojnih bank. Da morajo biti sredstva v sklopu naložbenega načrta dopolnilna obstoječim evropskim sredstvom, na primer kohezijskim, je v razpravi opozorila tudi Slovenija. „Na kratko sem gospodu Tusku pojasnil situacijo v Sloveniji, on pa mi je orisal načrt, po katerem misli voditi današnji sestanek in tudi prihodnje delo. Mislim, da sva se dobro ujela,“ je dejal Miro Cerar po spoznavnem sestanku s predsednikom Evropskega sveta.
Naložbeni načrt je po njegovem mnenju prišel ob pravem času in je ugodna okoliščina, ki jo je treba izkoristiti, saj Slovenijo stimulira, da hitreje opredeli prednostne projekte. Snovalci načrta poudarjajo, da pri izbiri financiranja projektov iz 315 milijard evrov vrednega paketa geografskih ali sektorskih kvot ne bo, temveč bodo zmagali najboljši. Po Cerarjevih besedah obstaja splošno zavedanje, da morajo projekti članice povezovati, ne razdvajati. Poleg tega so voditelji že potrdili delovni načrt za prihodnje mesece, ki vključuje energetsko unijo, digitalno strategijo, trgovinski sporazum z ZDA, izboljšanje upravljanja v gospodarski in denarni uniji ter okrepitev boja proti izogibanju davkom.
V povezavi z drugo temo - Ukrajino in Rusijo - je Tusk po vrhu poudaril, da Evropska unija potrebuje realistično dolgoročno strategijo za Rusijo, ki bo držala leta, ne le tedne ali mesece, ter ustrezno naslovila problem ruskega posredovanja v Ukrajini. „Evropska unija mora pri tem preseči pristop odzivanja in obrambne drže ter biti samozavestna in močna,“ je zatrdil.
Vrh je sicer sprejel sklepe o Ukrajini, v katerih je pozdravil njeno odločenost za izvedbo političnih in gospodarskih reform ter izrazil pripravljenost na nadaljnjo pomoč pri teh prizadevanjih, skupaj z drugimi donatorji in v skladu s pogoji Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ob tem je pozdravil pripravljenost Evropske komisije na okrepitev humanitarne pomoči ljudem v stiski. K slednjemu bo po Cerarjevih zagotovilih prispevala tudi Slovenija.
