Kaj lahko prinese 12-dnevna podnebna konferenca v Peruju?
Svet | 01.12.2014, 11:10
V Peruju se začenja podnebna konferenca, ki naj bi bila ključen korak na poti k zavezujočemu in ambicioznemu sporazumu prihodnje leto v Parizu. Pogajanja, ki bodo trajala 12 dni, bodo težka, saj so na mizi znova vprašanja, katere države morajo znižati emisije toplogrednih plinov in za koliko. Do zdaj so bili podnebni pogovori le vojna živcev brez učinka.
Brez dejavne in zadostne ublažitve emisij se bodo temperature na svetovni ravni do leta 2011 zvišale za tri ali celo štiri stopinje Celzija. Takšno povišanje temperature bodo spremljali drastičen dvig morske gladine in številne človeške žrtve. Podnebne spremembe bi lahko potopile otoke v Južnem Pacifiku, tradicionalno smučarske države, kot je Nemčija, si morajo že zdaj pomagati s snežnimi topovi. Pokazatelj posledic globalnega segrevanja je polarni medved. Leta 2004 jih je bilo na Aljaski in na severozahodu Kanade 1500, pred kratkim so jih našteli le še 900. Poletna zaloga ledu v morju se krči že leta, brez ledu polarnim medvedom zmanjkuje površin, s katerih lovijo tjulnje. Vse manj ledu tako onemogoča preživetje, predvsem mladim polarnim medvedom.
Podnebni strokovnjaki z vsega sveta bodo v Limi znova združili moči, da bi bil do decembra leta 2015 oblikovan nov ambiciozen in zavezujoč podnebni sporazum. Skušali bodo izpogajati ukrepe in poti, kako ustaviti globalno segrevanje. Na konferenci bo sodelovalo 196 držav. Pogajalci se bodo dogovarjali, na katere toplogredne pline se je treba osredotočiti pri zmanjševanju emisij in na določanje časovnice za zmanjšanje. Organizatorji pričakujejo približno 10 tisoč udeležencev. Dogodka se bodo predvidoma udeležili visoki predstavniki vlad vseh držav pogodbenic okvirne Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki jih je skupno 196. Evropsko unijo bosta zastopala italijanski minister za okolje Gian Luca Galletti ter evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Canete. Slovensko delegacijo bo vodila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj.
Upanje za napredek pri pogajanjih daje nedavno sprejeti sporazum med Kitajsko in ZDA o znižanju emisij. Državi sta v vrhu proizvajalcev emisij toplogrednih plinov in sta v preteklosti blokirali napredovanje pri globalno zavezujočih dogovorih. Predsednik ZDA Barack Obama je napovedal, da bo njegova država do leta 2025 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za od 26 do 28 odstotkov v primerjavi z letom 2005, Kitajska naj bi začela zmanjševati emisije šele v letu 2030, je pa azijska velesila napovedala povečanje alternativnih virov energije. Evropska unija želi do leta 2030 zmanjšati emisije za 40 odstotkov.
Podnebni pogovori se največkrat sprevržejo v igro očitkov. Zahodna gospodarstva so namreč tista, katerih gospodarska rast je temeljila na povečevanju emisij toplogrednih plinov. Države v razvoju medtem poudarjajo svojo pravico do razvoja in rasti ter tako do več emisij in pravice do finančne pomoči s strani razvitih.
