Regent Apostolske penitencierije msgr. Nykiel o spovedni molčečnosti
Svet
V Vatikanu se je sklenil simpozij z naslovom Spovedna molčečnost in pastoralna zasebnost. O aktualnosti tematike je za Radio Vatikan spregovoril msgr. Krzysztof Nykiel, regent Apostolske penitencierije, ki je dogodek tudi organizirala. Kot je dejal, je tema spovedne skrivnosti na poseben način povezana z izkušnjo sedanje dobe.
Nobena novost ni, da so ljudje današnje kulture preobremenjeni z informacijami, pod stresom zaradi brezštevilnih podatkov ali preprosto utrujeni zaradi vsakodnevnega vrtinca razkazovanja osebnih izkušenj in življenjskih dogodkov. »Sodobni človek zato potrebuje prostor, kjer bo lahko slišan, kjer bo lahko odprl vrata lastne vesti in kjer bo lahko prepričan, da je varovan in zaščiten,« je zatrdil msgr. Nykiel in dodal, da je takšen prostor ravno spovednica. »Kdorkoli pristopi k spovedi, lahko izkusi pomirjujoče in zdravilne učinke brezpogojnega Božjega odpuščanja, obenem pa ima pravico do absolutne gotovosti, da bo to, česar se je spovedal znotraj zakramentalnega prostora, za vedno ostalo zapečateno, tudi po njegovi smrti.«
Msgr. Nykiel je pritrdil ugotovitvi, da trenutno prihaja do »izgube občutka za greh« in to predvsem med mladimi. Kot glavni vzrok je navedel »izključitev Boga iz sodobnega kulturnega obzorja«. Mnoge osebe ne postavljajo več Boga v središče svojega življenja, ne priznavajo mu osrednje vloge. Vse je dopustno, vse je dovoljeno. Osebno mnenje posameznika je postala edina resnica. Kot da smo oviti v »nemoralno ozračje«, ne da bi obstajala meja med pregreho in krepostjo, med dobrim in slabim. »Zares lahko pritrdimo,« je dejal msgr. Nykiel, »da je danes največja krivda to, da se ne čutimo grešnike in torej ne čutimo potrebe po vrnitvi k Bogu, po spreobrnitvi k njemu, po doživetju lepote njegovega odpuščanja.«
Cerkev je od vsega začetka pripisovala posebno pomembnost diskretnosti srečanja med vernikom in duhovnikom pri zakramentu pokore. Z lateranskim koncilom leta 1215 pa je spovedna molčečnost z zakonom cerkvenega prava bila potrjena kot moralna in pravna obveza, za duhovnike, ki jo prelomijo, pa so bile predvidene težke sankcije. Sedanji Zakonik cerkvenega prava v kanonu 983 takole pravi: »Spovedna molčečnost je nedotakljiva, zato je prepovedano, da bi spovednik z besedo ali na kakršenkoli način in iz kateregakoli razloga kakorkoli izdal spovedanca.« Kanon 1388 pa določa, da »spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost, zadene vnaprej izrečeno apostolskemu sedežu pridržano izobčenje«. Msgr. Nykiel je pojasnil, da »to načelo absolutne nedotakljivosti spovedne molčečnosti varuje svetost samega zakramenta in dobro ime spovedanca. Spovedna molčečnost predstavlja bistven, ključen in zakonsko zagotovljen element zakramenta pokore, kajti v samem bistvu razkriva in kaže božjo lastnost zakramenta.« Regent Apostolske penitencierije je med drugim še poudaril, da zakon o zakramentalni molčečnosti nima nobenih izjem. Noben spovednik ne more biti izvzet, pa čeprav bi z razkritjem vsebine neke spovedi hotel preprečiti veliko in preteče zlo. Niti smrt spovedanca ne izniči te vezi, ki veže spovednika na spovedno molčečnost.
Vir: Radio Vatikan
