Papež se je srečal s komercialisti: Gojiti etiko ekonomije, financ in dela
Svet
Papež Frančišek se je v Avli Pavla VI. srečal s približno sedem tisoč komercialisti, ki so se v Rimu udeležili Svetovnega kongresa komercialistov. Spregovoril jim je o etični razsežnosti ekonomije, financ in dela, odgovornosti pri sprejemanju odločitev ter ohranjanju vrednote solidarnosti.
V sedanjem družbeno-ekonomskem kontekstu je vprašanje dela neizogibno, je ključno vprašanje, je papež začel svoj govor. Komercialisti se pri svojem poklicu dobro zavedajo dramatične stvarnosti mnogih oseb, ki imajo nestalno zaposlitev ali pa so jo izgubili; mnogih družin, ki plačujejo posledice tega; mnogih mladih, ki iščejo prvo službo in dostojno delo. Številni so tisti, predvsem imigranti, ki so prisiljeni delati 'na črno' in nimajo najbolj osnovnih pravnih in ekonomskih zagotovil.
V takšnem kontekstu je še močnejša skušnjava, da se ščiti lastni interes brez skrbi za skupno dobro, ne da bi se ravno upoštevalo pravičnosti in zakonitosti. Zato se zahteva od vseh, še posebej od tistih, ki opravljajo poklic, ki je povezan z uspešnim funkcioniranjem ekonomskega življenja neke države, da odigrajo pozitivno in konstruktivno vlogo v vsakodnevnem opravljanju svojega dela, zavedajoč se, da je za vsakim listom papirja neka zgodba, so obrazi, je poudaril papež. Pri tem zavzemanju, ki zahteva sodelovanje vseh, pa »krščanski profesionalec vsak dan črpa moč iz molitve in Božje besede, da bi predvsem dobro opravljal svojo dolžnost, s kompetenco in modrostjo«; da bi prav tako »šel onkraj«, kar pomeni iti naproti osebi v težavah; da bi uporabljal »ustvarjalnost, ki omogoča najti rešitve v blokiranih situacijah«; ter da bi dajal »vrednost človeškemu dostojanstvu pred birokratsko togostjo«.
Ekonomija in finance sta dve razsežnosti človeške dejavnosti in lahko predstavljata »priložnosti za srečanja, dialog, sodelovanje, priznavanje pravic in nudenje uslug, uveljavljanje dostojanstva pri delu«, je zatrdil Frančišek. A za to je »nujno v središče vedno postavljati človeka z njegovim dostojanstvom« ter se tako zoperstaviti dinamikam, ki hočejo vsemu pritrditi in na vrh postavljajo denar. »Ko denar postane cilj in razlog vsake dejavnosti in pobud, takrat prevladajo utilitaristični zorni kot in surove logike profita, ki ne spoštuje osebe. Posledica tega je splošni padec vrednot solidarnosti in spoštovanja do človeške osebe. Tisti, ki pod različnimi nazivi delajo v ekonomiji in financah, so poklicani sprejemati takšne odločitve, ki podpirajo socialno in ekonomsko blaginjo celotnega človeštva, s čimer dajejo vsem priložnost za realizacijo lastnega razvoja.«
»Vi, komercialisti pri svoji dejavnosti stojite ob strani podjetjem, a tudi družinam in posameznikom, da bi jim nudili svoje ekonomsko-finančno svetovanje,« je papež Frančišek dejal zbranim. Spodbudil jih je, naj vedno delajo odgovorno ter spodbujajo odnose lojalnosti, pravičnosti in bratstva, pogumno pristopajo k problemom najšibkejših in najrevnejših. Ni dovolj dajati konkretnih odgovorov na ekonomska in materialna vprašanja, je pripomnil. Prav tako je treba »spodbujati in gojiti etiko ekonomije, financ in dela«, živo je treba ohranjati »vrednoto solidarnosti kot moralno držo in izraz pozornosti do drugega v vsaki njegovi legitimni zahtevi«.
Papež je ob koncu govora še izpostavil, da če želimo prihodnjih generacijam izročiti boljšo okoljsko, ekonomsko, kulturno in socialno dediščino, ki smo jo podedovali, smo poklicani prevzeti odgovornost, da delamo za globalizacijo solidarnosti. »Solidarnost je zahteva, ki izvira iz mreže medsebojnih povezovanj, ki se razvijajo z globalizacijo. Družbeni nauk Cerkve nas uči, da se načelo solidarnosti uresničuje v ubranosti s subsidiarnostjo. Zahvaljujoč tema dvema načeloma, razvoji služijo človeku, raste pa tudi pravičnost, brez katere ne more biti resničnega in trajnega miru.«
Vir: Radio Vatikan
