Karidinal Angelo Amato
Sveti oče odobril dekrete za osem primerov junaških kreposti
Svet
Sveti oče se je sestal s kardinalom Angelom Amatom, prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov. Med avdienco je ta vatikanski dikasterij pooblastil, da objavi dekrete za osem primerov junaških kreposti Božjih služabnikov. Gre za pet redovnikov, dve laikinji in dečka, ki je umrl pri dvanajstih letih.
To je bil Silvio Dissegna, ki je živel na severu Italije med leti 1967 in 1979. Bil je otrok kakor drugi, vesel in poln življenja. Želel je postati učitelj. Pri desetih letih je dobil pisalni stroj. Prve besede, ki jih je natipkal, so bile namenjene njegovi materi: „Hvala ti, mama, ker si me rodila, ker si mi podarila življenje, ki je tako lepo! Zelo si želim živeti.“ Leto kasneje je Silvio zbolel. Diagnoza je bila kostni rak. Tako se je začela njegova kalvarija. Med le-to Silvio ni nikoli izpustil iz rok rožnega venca. „Veliko moram povedati Jezusu in Mariji,“ je zatrjeval. Svoje trpljenje je daroval za duhovnike, misijonarje, za zveličanje grešnikov in da bi bili vsi ljudje bratje. Vedel je, da ga ima Jezus rad in da ga pričakuje v raju.
Junaške kreposti so bile priznane še dvema Italijanoma. Prvi je duhovnik Raimondo Calcagno iz reda oratorijancev, ki je živel med leti 1888 in 1964. Poznan je bil kot vzgojitelj. Svoje življenje je posvetil mladim, zlasti najrevnejšim. Želel je, da bi bili vedno veseli, predani Mariji in da bi živeli v ljubezni. Drugi častitljivi Božji služabnik italijanske narodnosti pa je Ildebrando Gregori (Alfredo Antonio), ki se je rodil leta 1894 in je umrl 1985. Bil je generalni opat silvestrinske kongregacije reda sv. Benedikta in ustanovitelj kongregacije benediktinskih sester varuhinj sv. obličja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Sledijo še trije redovniki: kapucin iz Čila Francisco Maximiano Valdés Subercaseaux, prvi škof mesta Osorno (1908-1982); irski jezuit John Sullivan (1861-1933); in Nemec Pelagio Saúter iz kongregacije najsvetejšega Odrešenika (1878-1961).
Papež je junaške kreposti priznal tudi dvema laikinjama. To sta: Jeanne Mance, po rodu iz Francije, ki pa je živela v Kanadi, kjer je ustanovila bolnišnico Hôtel-Dieu de Montreal (1606-1673); in Marthe Louise Robin, prav tako Francozinja ter ustanoviteljica združenja Foyers de Charité (1902-1981).
Vir: Radio Vatikan
