Vrh Apeca v znamenju konkurenčnih prostotrgovinskih dogovorov
Svet
Peking gosti vrh foruma Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja, krajše Apec. Mineva v znamenju rivalstva med Kitajsko in ZDA za vpliv v regiji. Ob robu je pričakovati vrsto dvostranskih srečanj. Vrh spremljajo strogi varnostni ukrepi, novinarji, ki poročajo o njem, naj bi brez težav uporabljali družbeni omrežji Facebook in Twitter, ki ju kitajski cenzorji drugače blokirajo. V prizadevanjih, da bi ob vrhu zmanjšali za Peking značilno veliko onesnaženost zraka, so oblasti v kitajski prestolnici omejile promet, zaprle tovarne in javnemu sektorju odredile šestdnevne praznike.
Apec letos praznuje četrt stoletja. Je glavni azijsko-tihomorski gospodarski forum, njegov namen je spodbujanje trajne rasti in gospodarskega povezovanja ter zmanjšanja trgovinskih ovir v regiji. Odločitve tega medvladnega foruma so nezavezujoče, članice jih sprejemajo soglasno. To so: Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Kitajska, Indonezija, Japonska, Južna Koreja, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Filipini, Rusija, Singapur, Tajska, Tajvan, ZDA in Vietnam. Omenjenih 21 držav skupno predstavlja približno 55 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in 44 odstotkov mednarodne trgovine, v njih živi 40 odstotkov vsega prebivalstva na Zemlji.
Na tokratnem vrhu Apeca se ena ključnih borb med Kitajsko in ZDA bije v povezavi s prostotrgovinskimi dogovori. Kitajska si prizadeva za oblikovanje celovitega azijsko-tihomorskega prostotrgovinskega območja, ki ga želijo članice Apeca oblikovati do leta 2020. Prizadeva si tudi za oblikovanje regionalnega gospodarskega partnerstva med desetimi članicami Združenja držav Jugovzhodne Azije in še šestimi ostalimi v regiji. Washington na drugi strani lobira za sporazum o čeztihomorskem partnerstvu, prostotrgovinskem sporazumu, o katerem se pogaja z 12 državami iz regije. Med njimi ni Kitajske, ki promovira svoj konkurenčen predlog, nasprotuje mu tudi Japonska zaradi vprašanja odpiranja trga kmetijskih izdelkov. Vrh naj bi sicer govoril o sprožitvi dvoletne študije izvedljivosti omenjenih prostotrgovinskih dogovorov.
Priložnost bo tudi za dvostranska srečanja. V času, ko so zaradi Ukrajine in Sirije odnosi med ZDA in Rusijo napeti, se predsednika teh dveh držav, Barack Obama in Vladimir Putin uradno ne bosta sešla, a možnosti krajšega pogovora ni mogoče povsem izključiti. Obama, ki bo s tem dogodkom začel svojo azijsko turnejo, pa se bo gotovo srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Govorila naj bi o sodelovanju v boju proti Islamski državi in epidemiji ebole, o Afganistanu, in tudi o človekovih pravicah na Kitajskem. Ši Džinping naj bi se po poročanju nekaterih medijev sešel tudi z japonskim premierjem Šinzom Abejem, kar bi se zgodilo prvič po dveh letih hladnih odnosov med tema največjima azijskima gospodarstvoma. Tokio si za srečanje prizadeva že nekaj časa, upa, da se bo zgodilo. Peking srečanja ni potrdil, a nekaj potez daje slutiti, da je prišlo do preboja v odnosih.
