Mineva 90 let od posvečenja škofa Gnidovca
Slovenija
V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani danes spominjajo 90. obletnice škofovskega posvečenja častitljivega božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Glavna slovesnost bo pri bogoslužju ob 17. uri, pred tem bo molitvena ura za njegovo beatifikacijo. Drugih praznovanj ne bo, saj je bila škofu Gnidovcu posvečena že letošnja nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije z glavno slovesnostjo v novomeški stolnici 21. septembra.
V Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec rojeni Janez Gnidovec je bil najprej škofijski duhovnik. Med drugim je leta 1905 postal prvi ravnatelj škofijske gimnazije v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Kmalu po prvi svetovni vojni se je pridružil lazaristom. Leta 1923 je postal vzgojitelj novincev v Grobljah pri Domžalah. V tej vlogi je je dočakal imenovanje za skopskega nadškofa, ki so ga v Rimu podpisali 29. oktobra 1924. Slovesnost škofovskega posvečenja je bila že 30. novembra v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Gnidovca je posvetil nuncij Hermenegild Pellegrinetti, soposvečevalca sta bila ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič in mariborski Andrej Karlin. Gnidovec si je za škofovsko geslo izbral stavek: Vsem sem postal vse. Za svojega vzornika si je izbral sv. Frančiška Saleškega. Od takrat naprej se je vedno podpisoval Janez Frančišek. Bil je prvi ordinarij skopske škofije imenovan skladno z določili konkordata. Po takrat veljavnih predpisih se je moral predstaviti na ministrstvu za verstva in priseči pred kraljem, zato se je najprej odpravil v Beograd, nato pa v takratno Južno Srbijo. Večina njegovih vernikov je bila na Kosovu, sedež škofije pa v Prizrenu. Tam so živeli zadnje stoletje tudi njegovi predhodniki, saj so jim turški oblastniki preprečili, da bi imeli svoj sedež v Skopju. Kot škof je bil predan delu za nebeško kraljestvo, imel je izreden čut za uboge, pa tudi za pripadnike ostalih veroizpovedi - občudovali so ga kot velikega ekumenskega delavca. Blaženi kardinal Alojzij Stepinac in blažena Mati Terezija sta ga imela za svetnika. Škof Gnidovec je skopsko škofijo vodil le dobrih štirinajst let. Umrl je 3. februarja 1939 v Ljubljani, zato se je postopek za njegovo beatifikacijo začel v tej škofiji. Lazarist Lojze Gajšek je zapisal, da častitljivi božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec kaže slovenskim duhovnikom in škofom smer življenja in delovanja, način, kako se dela v Gospodovem vinogradu. Ta služba terja poseben življenjski slog. Božji poslanec mora biti najprej prežet s Kristusovim duhom, velik v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prizadevati si mora za globoko duhovno življenje, za duhovniške kreposti in biti predvsem pričevalec.
