Gradbena delavca
GZS: Očitno tudi vlada Mira Cerarja želi še dodatno izčrpati gospodarstvo
Slovenija
Pristojni ministri so se na sestanku o interventnem zakonu dogovorili, da ukrepov, ki bi na področju vzgoje in izobraževanja pomenili odpuščanja, ne bo. Prav tako je umaknjen predlog, ki zadeva ukinjanje pravne subjektivitete javnim zavodom z manj kot 15 zaposlenih, čemur so zlasti nasprotovali v kulturi. Z umikom ukrepov so bili zadovoljni na kongresu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Menijo, da je očitno prišlo do premika v sami vladi, a to ni ustavilo priprav na proteste, ki naj bi bili 3. decembra. Tudi v obeh policijskih sindikatih ne pristajajo na nikakršne dodatne posege v plače. A bolj kritični do vlade, ki popušča sindikatom pa so v gospodarstvu.
„Vlada umika predloge ukrepov pod pritiski sindikatov javnega sektorja, ceno za to pa bodo očitno spet plačali zaposleni v gospodarstvu, ki jim ista vlada hoče naložiti nova bremena,“ se glasi sporočilo Gospodarske zbornice Slovenije, ki omenja glavne tri vladne pogajalce Borisa Koprivnikarja, Stanko Setnikar Cankar in Julijano Bizjak Mlakar. GZS trdi, da se je trojka omenjenih ministrov dogovorila, da bodo umaknili ukrepe, ki bi pomenili spremembo organizacije in števila zaposlenih v javnem sektorju. „Medtem ista vlada želi zbrati dodatnih 108 milijonov evrov z novimi obremenitvami energetsko intenzivnih podjetij, industrije brezalkoholnih pijač, uvaja višje davčne stopnje na finančne storitve in promet zavarovalnih poslov, obenem pa hoče tako kot lani z večjo represijo nad sivo ekonomijo zgolj dodatno počrpati denar iz gospodarstva. Za razliko od denimo Hrvaške, ki je hkrati z ostrejšim bojem proti sivi ekonomiji znižala davčne stopnje, jih slovenske vlade v zadnjem času celo zvišujejo," ugotavlja gospodarstvo in dodaja, da gre za nespametno, nesmiselno in diskriminatorno politiko. „Očitno tudi vlada Mira Cerarja želi še dodatno izčrpati gospodarstvo, v katerem je od leta 2008 izgubilo službo že več kot 90.000 delavcev, na drugi strani pa ni sposobna izpeljati ukrepov v javnem sektorju, ki v primerjavi z letom 2008 po različnih metodologijah zaposluje celo od 4.000 do 12.000 uslužbencev več,“ so zapisali v izjavi.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič pa je dodal, da vlada očitno namerava z dodatnim davčnim izčrpavanjem podjetij polniti proračunsko luknjo. „Ne moremo z ogrožanjem delovnih mest, kar bo pomenilo še manj davčnih prilivov v javne blagajne, reševati države iz krize! Kdo se je spomnil tako nespametnega recepta?" se še sprašujejo v Gospodarski zbornici Slovenije.
