Pregled domačih dogodkov od 7. do 14. novembra

Cerkev na Slovenskem | 15.11.2014, 18:50 Petra Stopar

Slovenijo so v minulem tednu zajele obilne padavine, ki so povzročile nove poplave, predvsem v južnem in jugozahodnem delu države. Medtem ko se voda s poplavljenih območij še ni povsem umaknila, pa tudi deževje ne poneha. Odbor za gospodarstvo je kandidatki za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj in kohezijo, Alenki Smerkolj prižgal zeleno luč, medtem ko je zaslišanje kandidata za gospodarskega ministra Gojka Koprivca zaradi njegovega poslabšanega zdravstvenega stanja prestavljeno. Tudi med sindikati javnega sektorja in vlado je bilo tokrat veliko pogovorov, tako v zvezi z varčevalnimi ukrepi kot s privatizacijo, ki ji sindikati nasprotujejo. Po zahvalni nedelji pa je bilo ta teden praznično predvsem v Zavodu sv. Stanislava na god njegovega zavetnika.

Poplave

V minulem tednu je voda najhuje prizadela območje na Notranjskem, natančneje vasi Bač in Koritnice na Ilirskobistriškem, kjer so se ceste spremenile v hudournike. Župnik v Knežaku, kamor spadata vasi, Lojze Milharčič, je za naš radio povedal, da se ljudje s katastrofo soočajo že drugič letos. Trenutno predvsem skušajo obvarovati svoje domove, nato bosta stekla ocenjevanje škode in obnova. Milharčič je omenil dobro organiziranost gasilcev na tem območju, povedal je tudi, da so skupaj stopili prav vsi prebivalci krajev, kjer je bilo najbolj hudo.

Pod vodo je bila tudi Loška dolina, skupaj z več stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, zaradi česar so morali gasilci ter pripadniki Slovenske vojske in civilne zaščite iz domov izseliti več ljudi. V začetku tedna so poplave prizadele tudi občine Ljubljana in Ig, kjer je poplavljala zlasti reka Iška, ter na območju Dobrepolja.

Tako kot ob vsaki naravni nesreči smo Slovenci tudi tokrat dokazali, da znamo priskočiti na pomoč drug drugemu. Dobrodelne organizacije za zdaj zbirajo predvsem denar. Slovenska Karitas finančna sredstva zbira na poseben račun in tudi prek kratkih sporočil SMS. Vsak, ki pošlje besedilo KARITAS5 na številko 1919, prispeva 5 evrov za tiste, ki jih je prizadela ujma. Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so sporočili, da donacije oziroma denarna pomoč prizadetim v poplavah ne bo vplivala na višino socialnih transferjev, kot so denarne socialne pomoči, otroški dodatki, državne štipendije, subvencije vrtca in drugo.

Zahvalna pisma škofov in god sv. Stanislava Kostke

Na prejšnjo – zahvalno nedeljo, 9. novembra – so duhovniki pri zahvalnih svetih mašah po vseh župnijah prebrali oznanilo o posvečenju in umestitvi novega ljubljanskega nadškofa metropolita p. Stanislava Zoreta. To bo prihodnjo nedeljo, 23. novembra ob 15h v ljubljanski stolnici. Nadškof Zore je ob tem vernike povabil k molitvi zanj. Spomnimo, da ga je za novega ljubljanskega nadškofa imenoval papež Frančišek prav na praznik svetega Frančiška Asiškega. Tako kot marsikdo tudi novoimenovani ordinarij v tem vidi simboliko. Sveti Frančišek je bil namreč zazrt v Kristusa, živel je iz učlovečenja Jezusa, živel je utelešeni evangelij, utelešeno duhovnost, v čemer nadškof Zore vidi sporočilo in napotilo, kako moramo živeti tudi mi. Sam želi uresničevati osnovni Božji načrt, to je prinašati ljudem sporočilo odrešenja.

Pri svetih mašah je na zahvalno nedeljo odmevala zahvala Bogu in bližnjemu za vse prejeto v minulem letu. Škof Andrej Glavan se je kot apostolski administrator ljubljanske nadškofije za sodelovanje v letu, ki so ga zaznamovale izredne okoliščine, zahvalil ljubljanskemu pomožnemu škofu Antonu Jamniku. Ob duhovnikih, redovnikih, redovnicah, katehistih, katehistinjah, ključarjih, ministrantih, organistih, pevcih in članih župnijskih pastoralnih svetov, ki so pomagali, se je spomnil tudi molitev in darovanih žrtev bolnikov in preizkušanih. Škof Glavan se je prav tako zahvalil apostolskemu nunciju v Sloveniji, nadškofu Juliuszu Januszu, za vodenje postopka imenovanja novega ljubljanskega nadškofa, papežu Frančišku, ki ga je izbral, in patru Stanetu Zoretu, ki je pogumno prevzel nase breme te službe. Po besedah škofa Glavana naj Bog vsem nameni dovolj darov za dušo in telo ter moč in pogum za nadaljnje zvesto služenje.

Kot novomeški ordinarij se je škof Glavan zahvalil tudi duhovnikom in redovnikom svoje škofije, med drugim za darovane svete maše, trud in delo po župnijah in sodelovanje v škofijskih odborih. Vernikom se je še posebej zahvalil za denarno pomoč pri rednih nedeljskih nabirkah in prispevke v različne namene. Vsem je obljubil spomin v molitvi in pri sveti daritvi.

Škof Stanislav Lipovšek je kot apostolski administrator mariborske nadškofije duhovnikom, diakonom, redovnikom in redovnicam izrekel zahvalo za zvestobo v poklicu in požrtvovalnost pri pastoralnem delu. Hvaležen je tudi vsem, ki skrbijo za lepoto cerkva in bogoslužja, posebej je omenil vernike, ki so dejavni v različnih občestvih po župnijah. „Vaše sodelovanje in pričevanje je neprecenljive vrednosti in daje tudi v zdajšnjih razmerah Cerkvi pri nas živost in misijonski značaj,“ je zapisal. Škof Lipovšek se je posebej obrnil na bolne, ostarele, osamljene in ostale, ki svoje trpljenje darujejo za potrebe Božjega kraljestva.

Kot celjski ordinarij je škof Lipovšek besede zahvale namenil tudi duhovnikom, redovnikom, redovnicam in vernikom svoje škofije, ki so, kot je dodal, v preteklem letu vztrajno in potrpežljivo ter z dobro besedo in molitvijo pomagali nositi težko breme in posledice finančne zablode mariborske nadškofije. Tudi škof Lipovšek je spomnil, da je sveti oče imenoval novega pastirja ljubljanske nadškofije, za kar je prav tako hvaležen, obenem je pozval k molitvi, da bi naslednika na nadškofijskem sedežu kmalu dobili v Mariboru. Prav tako je povabil k molitvi za duhovne poklice, saj je pomanjkanje veliko. „V novem pastoralnem, šolskem, veroučnem, akademskem in liturgičnem letu bomo vsak na svojem mestu odgovarjali na Božji klic in znamenje časa,“ je prepričan.

Koprski škof Jurij Bizjak je opozoril, da letošnja zahvalna nedelja sovpada s praznikom posvetitve lateranske bazilike v Rimu, ki je mati in glava vseh cerkva po svetu. Po njegovem je zato primerno, da svojo zahvalo najprej izrazimo z mislijo na živo Cerkev, ki nas kot skrbna mati hrani in neguje, ter nato še z mislijo na družino, ki se ji v tem pastoralnem letu vsa Cerkev še posebej posveča. Tudi škof Bizjak je poleg duhovnikov in ostalih vernikov, pri čemer se je še posebej obrnil na očete in matere, besede zahvale namenil papežu Frančišku - tako za novega ljubljanskega nadškofa kot tudi za pogumen in vesel pogled na vesoljno Cerkev ter na vse človeštvo, ki ga razodeva s svojim zgledom.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je spomnil, da Jezusovi učenci nismo poslani zase, ampak k drugim. „Bog nam je dal darove za druge. Čim bolj smo pošteni, tem več jih imamo,“ je poudaril. Po njegovih besedah je zahvalna nedelja priložnost za preverjanje, kakšno je upravljanje z darovi, ki jih za potrebe Cerkve namenjajo ljudje. Duhovnike je pozval k odgovornemu upravljanju s cerkvenim premoženjem. „Nameni ljudi ob darovanju so sveti in jih brez njihove vednosti ne smemo spreminjati,“ je dodal.

Zavod sv. Stanislava je bil v minulih dneh v prazničnih barvah. Kot vsako leto so na god svojega zavetnika sv. Stanislava Kostke 13. novembra tudi tokrat pripravili slovesnost. Sveto mašo v cerkvi sv. Vida v Šentvidu je daroval škof Glavan, sledila je akademija v zavodu, na kateri so nastopili otroci vrtca, osnovne šole in gimnazije ter mnogi izrazili svoj glasbeni talent.

Politika

Po slabem mesecu dni, odkar je minister za gospodarstvo Jožef Petrovič odstopil s položaja, je premier Miro Cerar v Državni zbor v torek vložil predlog za imenovanje novega ministra Gojka Koprivca, ker pa je po odhodu nekdanje ministrice za razvoj in kohezijo Violete Bulc na komisarski stolček v Bruselj prazen tudi ta resor, ga bo Cerar dodelil Alenki Smerkolj.

Zadeva pa je doživela preobrat, ko je Koprivec minuli petek zaradi slabega zdravstvenega stanja odpovedal zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. Po trditvah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer, Koprivec, kljub namigovanjem, da naj bi od kandidature odstopil, za zdaj sicer ostaja kandidat za ministra.

Kako so se na to odzvali v poslanskih skupinah? Vodja poslancev SD Matjaž Han je izrazil pričakovanje, da bo Cerar čim prej ponudil odgovor na vprašanje, kaj je s kandidatom. "Slovenija je v takšni fazi, da ne sme biti odvisna od tega, ali je en minister bolan ali ne. Slovenija mora iti naprej - tudi gospodarsko," je povedal in dodal, da potrebujemo ministra ali ministrico, ki bo pripravljen na trdo delo. Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je dejal, da kandidata za gospodarskega ministra razumejo. "Ta vlada očitno izvaja politike, ki jih nihče noče izvajati. Vprašanje je, ali je zares zbolel, ali enostavno noče sprejeti naloge, da bo sam postal rabelj srednjega razreda in najrevnejših, kar ta vlada s svojimi politikami napoveduje," je povedal in dodal, da ima Cerar očitno hude kadrovske težave. Vodja poslancev NSi Matej Tonin v pojasnilu, da se je Koprivcu poslabšalo počutje, morda vidi predpripravo na odstop od kandidature, "zato da bo ta prehod nekoliko lažji in manj boleč". "Okoliščine v državi so zelo težke, poklic politika je v državi zelo nepriljubljen, ljudje se tega otepajo in tega ne želijo početi. Še posebej gospodarski resor je izjemno pomemben in zahteven," je dejal in dodal, da je najbrž tudi zato težko najti kompetentnega kandidata. A imenovanje gospodarskega ministra je urgentna zadeva, je povedal. V Zavezništvu Alenke Bratušek so zaplet komentirali prek družbenega omrežja Twitter. "Koprivcu želimo hitro okrevanje, tri dni zamika ni težava. Zavedati pa se moramo, da gospodarstvo čim prej potrebuje ministra," so zapisali. Iz državnega zbora pa so med tem sporočili, da je seja odbora za gospodarstvo, na kateri bo zaslišan kandidat, preložena na ponedeljek ob 10. uri.

Je pa v petek popoldne odbor Državnega zbora za gospodarstvo zaslišal kandidatko za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj, državno sekretarko v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Slednja mora po njenem prepričanju prispevati k uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju Slovenije. Cilje, ki si jih je zastavila, je razdelila v štiri stebre in en podporni steber. Štirje glavni stebri predstavljajo razvoj, koriščenje sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013, novo perspektivo 2014-2020 in vzpostavitev vladne projektne pisarne za devet strateških projektov, v okviru podpornega stebra pa želi dvigniti zadovoljstvo zaposlenih, službo vlade pa prilagoditi novi perspektivi in novim izzivom. Ključni cilj v naslednjem letu bo priprava strategije razvoja Slovenije. Odbor za gospodarstvo je njeno predstavitev ocenil kot ustrezno. Tako je menilo deset poslancev, proti pa so bili štirje.

Minuli teden pa ni minil brez iskanja soglasij o varčevanju v javnem sektorju. Vladna ekipa v četrtek ni sprejela novih pogajalskih izhodišč. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v izjavi novinarjem po seji vlade zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh pripravili nove predloge ukrepov. Obenem je priznal, da s sindikati javnega sektorja še zdaleč niso usklajeni. Pogajanja vlade in sindikatov javnega sektorja se nadaljujejo predvidoma v sredo, do takrat bo vlada pripravila tudi nove predloge ukrepov. Vsebinske podrobnosti tako še vedno niso znane. Glede na izjave pogajalcev po zadnjih pogovorih pa bo osnova predlog, ki ga je pripravila še prejšnja vlada in ki dodatnih posegov v maso za plače ob podaljšanju sedanjih ukrepov ni predvideval. Vendarle gre sklepati, da zgolj to ne bo dovolj. Kaj se bo zgodilo z napredovanji, ni povsem jasno, pri dodatnih predlogih ukrepov pa naj bi ostajala odprta predloga spremembe sistema povračila potnih stroškov in možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur. Premier je prepričan, da se bosta obe pogajalski skupini približali skupnemu cilju.

A besede ministra za javno upravo niso pomirile nekaterih sindikalistov. Tako je predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj izrazil skrb nad tem, da vlada na seji ni obravnavala interventnega zakona, ki vsebuje ukrepe na področju izobraževanja in ki bi lahko pomenili tudi odpuščanja. Zakon sicer po Koprivnikarjevih besedah še ni usklajen med posameznimi resorji, prav tako minister zatrjuje, da posegov v standarde in normative ne bo mimo dogovora, a v Svizu so za 3. december že prijavili demonstracije, ki jih bodo izvedli v prestolnici, pod pogojem, da vlada ne bo umaknila svojih načrtov. Odločitev o shodu oz. protestu bo sprejeta na kongresu Sviza, ki bo 20. in 21. novembra na Bledu, je napovedal Štrukelj. Sicer pa je posege na to področje zanikala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar na s strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva. Kot je rekla, z varčevalnimi ukrepi ne bodo posegali v normative in standarde. Ob tem je pojasnila, da je bilo za prihodnje leto sprva predvideno, da bi na področju izobraževanja in znanosti zmanjšali porabo za 100 milijonov evrov. Zdaj so na vladi dosegli, da bo to področje v izhodišču dobilo le deset milijonov evrov manj. Rezerve naj bi našli v reorganizaciji in zmanjšanju materialnih stroškov.

Protivladne proteste zaradi varčevalnih ukrepov napovedujejo tudi v policiji. Sveta obeh sindikatov se bosta v prihodnjem tednu dogovorila o poteku sindikalnega boja ter uskladila stališča in zahteve do vlade. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar medtem še vedno verjame v strpen in konstruktiven dialog.

Vodje sindikalnih central so v ponedeljek na protestnem shodu proti privatizaciji, ki ga je podprla tudi Združena levica, opozorili na posledice "razprodaje" državnih podjetij, kot pravijo privatizaciji. Protesta pred poslopjem vlade v Ljubljani se je po oceni organizatorja udeležilo približno 500 ljudi. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je prepričan, da pot, ki si jo je izbrala vlada, ni prava. Predstavnike sedmih reprezentativnih sindikatov je nato v petek na pogovor sprejel premier Cerar, ki je po sestanku izrazil željo po nadaljevanju socialnega dialoga o privatizaciji, bo pa sklical sestanek, na katerem bodo pregledali pasti prodaje državnega premoženja. Srečanje je pozitivno presenetilo predsednika Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Draga Lombarja. Kot je poudaril, je dal predsednik vlade na sestanku trdno obljubo, da se bo zavzel, da bo položaj pri prodaji podjetij, ki bodo na vrsto za privatizacijo prišla v prihodnje, "popolnoma drugačen" in da bodo zaposleni v njih zaščiteni tako, kot so zaščiteni javni uslužbenci. Lombar je namreč Cerarja spomnil na njegove predvolilne obljube o morali in enakosti pred zakonom, v tej luči pa na problem zaposlenih v podjetjih, ki, četudi jim zakon daje zaščito, te v praksi ni.

Banka Slovenije bi lahko v prihodnje zahtevala dodatne dokapitalizacije v slovenskih bankah - ne le državnih, ampak vseh bankah, ki delujejo na ozemlju države, je ta teden nakazal guverner Boštjan Jazbec. A predsednik uprave NLB Janko Medja je menil, da čeprav NLB in NKBM stresnih testov nista uspešno prestali, to ne pomeni, da bosta potrebovali dodatni kapital. Tudi v NKBM niso sedeli križem rok. Predsednik uprave Aleš Hauc je tako poudaril, da so izpeljali revizije in pravne postopke zaradi vodenja banke v preteklosti in odgovornosti posameznih oseb.

V SDS še vedno čakajo na odločitev ustavnih sodnikov o poslanskem mandatu njihovega predsednika Janeza Janše. Po navedbah ustavnega sodišča bo odločitev znana predvidoma prihodnji teden. Zadevo ustavni sodniki obravnavajo absolutno prednostno, na seji pa lahko pritožbo SDS sprejmejo v obravnavo, jo zavržejo ali pa začasno zadržijo sklep DZ o prenehanju mandata. Janšo bi moral sicer na poslanski funkciji naslediti Božo Predalič, ki pa je Državno volilno komisijo obvestil, da bo mandat prevzel z dnem, ko bodo končani pravni postopki v zvezi z Janševim mandatom na ustavnem sodišču. In torej le v primeru, da bo odvzem mandata potrdilo tudi ustavno sodišče.

V Brežicah so bogatejši za nov urgentni center, ki je prvi v mreži slovenskih urgenc. Brežiška bolnišnica je za naložbo, ki je znašala skoraj tri milijone evrov, dobila približno 1,8 milijona evrov evropskega denarja, razliko sta prispevali država in bolnišnica.

Kultura

Pri založbi Mladinska knjiga je v ponedeljek izšla knjiga dopisnice RTV Slovenije iz Italije in Vatikana Mojce Širok z naslovom Od Benedikta do Frančiška, ki opisuje dogajanje v Vatikanu pred in po odstopu papeža Benedikta XVI. Predstavlja tudi življenje in osebnost ter pomen Frančiška za Katoliško Cerkev. Da bi razumela delovanje papeža Frančiška, se je Širokova junija odpravila v Argentino, kjer se je pogovarjala z njegovimi sorodniki, prijatelji in sodelavci. Knjiga prinaša tudi intervju s papeževo nečakinjo, ki je poročena s Slovencem.

V petek, 7. novembra, je v Sloveniji odjeknila vest, da nas je v 84. letu starosti po dolgi bolezni zapustil pisatelj, akademik Kajetan Kovič. Avtor Mačka Murija in Pikija Jakoba je s svojim delom zaznamoval vso slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. Kovič se s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, ampak je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Kot pesnik se je sicer prvič vidneje predstavil v zbirki Pesmih štirih. Temu so sledile samostojne pesniške zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda, Vetrnice, Labrador, Iskanje Katarine, Dežele, Poletje in druge.

Šport

In kakšni športni utrinki se bodo Slovenkam in Slovencem zasidrali v spomin od petka, 7. novembra do petka, 14. novembra? Morda predvsem to, da košarkarjem Uniona Olimpije zelo dobro kaže na tekmah evropskega pokala. V torkovem 5. krogu so namreč dosegli četrto zmago. Na gostovanju v Latviji so premagali Rigo s 83:74. Ljubljančani so si tako pet krogov pred koncem prvega dela več ali manj že zagotovili eno od prvih štirih mest, ki vodijo v nadaljnje tekmovanje.

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 5. krogu evropske lige prvakov v gosteh izgubili proti nemškemu Rhein-Neckar Löwnu s 27:31. Celjska zasedba se bo v prihodnjem krogu znova pomerila z nemško ekipo, tekma pa se bo prihodnjo nedeljo v dvorani Zlatorog.

Kolesarja leta sta postala Luka Mezgec in Tanja Žakelj. Mezgec, cestni kolesar, je nagrado na sinočnji prireditvi Večer zvezd na Ljubljanskem gradu prejel zaradi šestih sprinterskih zmag. Gorska kolesarka Žakljeva pa je letos osvojila naslov evropske prvakinje, svetovni pokal je končala na skupnem tretjem mestu.

Slovenske veslaške reprezentance imajo novega selektorja. Novi selektor je za čas do konca olimpijskega ciklusa, torej do jeseni 2016, postal Dušan Jurše, glavni trener mariborskega veslaškega kluba, predsednik trenerske komisije in pomočnik dosedanjega selektorja Miloša Janše, zadolžen za mlajše kategorije, so sporočili z Veslaške zveze Slovenije.