Računi za sanacijo bank še niso v celoti pojasnjeni

Slovenija | 08.11.2014, 12:50

Jesen je slovenskemu bančnemu sistemu že dvakrat nastavila ogledalo. Lanski pregled je prinesel ukrepe za sanacijo naših bank in z njimi med drugim razlastitev lastnikov podrejenih obveznic. O tem zdaj presoja ustavno sodišče - obravnavo je začelo v preteklem tednu. Najnovejši pregled je razkril, da je pred našimi bankami še dolga pot okrevanja, sprožil je tudi vnovične pozive k prevzemu odgovornosti.

Obremenitveni testi pred približno letom dni so pokazali globoko kapitalsko luknjo v slovenskih bankah. Država je nato začela postopke za državno pomoč in s tem podržavljenje bank. Pri tem je med drugim izbrisala imetnike podrejenih oziroma hibridnih obveznic. Ena od podlag za potezo je bila novela zakona o bančništvu, zato so različni akterji vložili zahteve za začasno zadržanje njenega izvajanja in tudi za njeno ustavno presojo. Ustavno sodišče je o prvem predlogu odločalo decembra lani in ga zavrnilo. Menilo je, da bi lahko zadržanje pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar je pretehtalo nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike. Država je tako lahko izpeljala razlastitev. Obravnavo o ustavnosti je, kot omenjeno, začelo zdaj. Pobudniki poudarjajo, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice, po njihovem predstavlja resno kršitev več členov ustave. Razlastitev podrejencev bi se po njihovem lahko zgodila le, če bi prišlo do stečaja bank. Banka Slovenije, ministrstvo za finance in takratna oblast po drugi strani sprejem novele zagovarjajo s stališčem, da je država po evropskih pravilih državne pomoči banke lahko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji udeleženi s svojim premoženjem.

Pri podržavljenih NLB, NKBM in Abanki je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic po ocenah prizadetih znašala 441 milijonov evrov. Enako usodo so delili obvezničarji v Factor in Probanki v likvidacijah, po izpeljavi načrtovanega podržavljenja jo bodo tudi tisti, iz Banke Celje. Zaradi razlastitve je bilo vloženih tudi več različnih tožb.

Letošnji pregled le treh največjih bank v državi je za največji dve, NLB in NKBM, ki zdaj poslujeta z dobičkom, znova razkril težave. Po izdatni kapitalski injekciji konec lanskega leta bi namreč ob hudo zaostrenih makroekonomskih razmerah v prihodnjih treh letih znova izkazovali kapitalski primanjkljaj. To je okrepilo politične pozive k zamenjavi vodstev.

Prva moža NLB in NKBM, Janko Medja in Aleš Hauc, sta na teh položajih od leta 2012, prvi od jeseni, drugi od pomladi. Haučev mandat ima vse od njegovega imenovanja velike težave z dopolnitvijo uprave, a je kljub temu precej udoben, Medjin ima nekoliko več težav. Medja je najprej razburil javnost, ker je kljub velikanski izgubi NLB za svoje službeno vozilo želel najeti 70 tisoč evrov vreden audi A6 z dodatno opremo. Nato je bil pod drobnogledom način kadrovanja v vodstvo banke in očitana visoka plačila agenciji Korn Ferry. Zaradi svoje nekdanje službe in domnevne zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Mercatorja se je znašel v kriminalistični preiskavi. Med drugim se je moral soočiti tudi s kritikami, da NLB ne sodeluje tvorno z organi pregona pri odkrivanju preteklih napak in ravnanj ljudi, ki so največjo slovensko banko pripeljale na rob propada.