Zbor za republiko o zadevi Patria: Ustavno sodišče je pred ključno odločitvijo

Slovenija | 07.11.2014, 17:01

Odzivi na odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahteve Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, se vrstijo tudi danes. Na vrhovnem državnem tožilstvu so prepričani, da to le dokazuje, kako uspešni so pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj in kako dobro opravljajo delo. Zagovornika Črnkoviča in Krkoviča sta medtem napovedala ustavno pritožbo. Janšev odvetnik se še ni oglasil, je pa to prek družbenega omrežja Twitter storil prvak SDS. Da gre za dvomljivo in neprepričljivo odločitev, menijo v Zboru za republiko.

Z vrhovnega državnega tožilstva so med drugim sporočili, da dokazovanje in preganjanje korupcije sodi med najzahtevnejše kazenske postopke, ki jih vodijo. Napovedali so tudi, da bodo kljub pritiskom, ki spremljajo njihovo delo, še naprej prispevali k zagotavljanju učinkovitejšega pravosodja in krepitvi zaupanja v pravno državo.

Janša, Črnkovič in Krkovič, ki po odločitvi vrhovnega sodišča ostajajo za zapahi, bodo pravico iskali na ustavnem sodišču. To sta že napovedala zagovornika zadnjih dveh Dejan Marković in Jože Hribernik. Marković je ob tem pojasnil, da mora sodbo, ki je precej obsežna, najprej preučiti, zato o tem, kdaj točno bo sledila pritožba, še ni želel dati jasnega odgovora. Predvideva, da bi bila lahko pripravljena zelo hitro.

Janša je medtem na Twitter zapisal, da sta Masleša in Žalikova za copy-paste natolcevanja iz prve sodbe potrebovala 5 mesecev prednostne obravnave. Branko Masleša je predsednik vrhovnega sodišča, vrhovna sodnica Vesna Žalik je bila poročevalka v zadevi Patria. Oba sta, kljub temu, da je Janšev zagovornik Franci Matoz zahteval njuno izločitev, sodelovala v petčlanskem senatu, ki je odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti.

V Zboru za republiko poudarjajo, da skuša vrhovno sodišče v svoji sodbi braniti sodbi okrajnega in višjega sodišča, a po njihovih besedah v mnogih primerih to počne brez stvarnih argumentov. Prepričani so, da ima sodba številne pomanjkljivosti, zaradi katerih ne more prestati resne ustavnosodne presoje. Kot dodajajo, ostaja na abstraktnosti opisa kaznivega dejanja v zakonu, kar ni dovolj za obstoj kaznivega dejanja. Če bi se takšno stališče vrhovnih sodnikov v zadevi Patria razvilo v prakso in doktrino slovenskega sodstva, tako v Zboru za republiko, bi to lahko privedlo do tega, da bi sodišče prevzelo vlogo tožnika in se s tem postavilo na stran ene od strank v postopku, čeprav bi morali imeti obe zagotovljeno enako varstvo pravic. Opozarjajo, da je ta odločitev v nasprotju z ustavo in pomeni v oči bijoči primer arbitrarnosti, to je samovolje sodišča, brez obrazložitve. Pišejo tudi, da s tem primerom stoji ali pade pravna država v Sloveniji, zato je ustavno sodišče pred ključno odločitvijo z daljnosežnimi posledicami.