Ob dnevu pravosodja različna mnenja o urejenosti tega področja v Sloveniji
Slovenija
V Sloveniji 4. novembra zaznamujemo dan pravosodja. Spominjamo se, kako je pred točno 96 leti začela veljati uredba, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti našega pravosodnega sistema. Slovesnost ob tej priložnosti bo jutri. Ob letošnjem dnevu pravosodja se krešejo mnenja o tem, kako je urejeno to področje v državi. Da je položaj slovenskega pravosodja eden glavnih vzrokov moralne, socialne in gospodarske krize, s katero se soočamo, ter ovira za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične Slovenije, so prepričani v Odboru 2014. Pripravili so posebno peticijo. Danes so jo razgrnili v Ženevi pred sedežem Združenih narodov, kjer je delegacija pod vodstvom pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča predstavljala stanje človekovih pravic v Sloveniji.
Slovenska delegacija je na sedežu Združenih narodov v Ženevi sodelovala v ustnem zagovoru, ki sodi v splošen redni pregled. Gre za mehanizem za varstvo in promocijo človekovih pravic, ki obravnava položaj teh pravic v vseh članicah svetovne organizacije. Delovati je začel v letu 2008, naša država je prišla na vrsto februarja 2010 in je zdaj na stopnji izvajanja 97 priporočil.
V Odboru 2014, ki od odhoda prvaka SDS Janeza Janše v zapor vsako popoldne pred poslopjem vrhovnega sodišča pripravljajo proteste, so prepričani, da Klemenčič ni navedel dejstev o slovenskem pravosodnem sistemu. Ta po njihovem dokazano sistematično krši človekove pravice in temeljne svoboščine. To so protestniki želeli sporočiti tudi evropski in svetovni javnosti, zato so danes s štirimi avtobusi pripotovali v Ženevo. Tam so zahtevali svobodo za Janšo ter pravico in demokracijo, obenem so predstavili peticijo za pravično družbo in državo vladavine prava. V njej opozarjajo na skromno učinkovitost našega pravosodja in visoke stroške njegovega delovanja, na 600 sodnih primerov med letoma 1999 in 2013, v katerih je ustavno sodišče ugotovilo kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na nerazumno dolgo trajanje mnogih sodnih postopkov in na pogosto neizločanje sodnikov, ki ne zagotavljajo nepristranskega sojenja. "Zaradi teh in in mnogih ostalih razlogov je zaupanje v pravosodni sistem v Sloveniji najnižje v primerjavi z državami članicami Evropske unije," je na včerajšnjem zborovanju v Ljubljani poudaril Aleš Primc.
Zahteve v peticiji so opredeljene v petih točkah, med drugim se nanašajo na javnost in preglednost sodniškega dela ter vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju, žrtvam sodnih zmot in krivic, povzročenih z zlorabo pravosodja, morajo država in vpleteni zagotoviti materialno in moralno zadoščenje, priti mora še do neodvisne preiskave stanja in zlorab v slovenskem pravosodju, ki bi jo izvedli tuji pravni strokovnjaki.
V Odboru 2014 so peticijo ponudili v podpis tako državljanom kot tudi vidnejšim predstavnikom politike.
